Alternativno reševanje sporov podiplomski | magistrski

Interdisciplinaren študijski program »Alternativno reševanje sporov« II. stopnje ponuja v slovenskem prostoru diplomantom različnih strok možnost, da bodo lahko svoje že pridobljeno znanje še dodatno nadgradili v okviru novega teoretično – praktičnega študijskega programa, ki se nanaša na celovit spekter znanj s področja reševanja konfliktov, sporov, predvsem mediacije, arbitraže in podobnih postopkov. Prav tako pa je študijski program namenjen tudi vsem tistim, ki jih navedeno področje zanima in v njem prepoznajo potencial za novo, dodatno znanje, ki bo v prihodnosti vsekakor bolj iskano in dragoceno, saj so namreč konflikti v našem življenju nekaj vsakdanjega in neizogibnega. V tem programu se boste naučili, kako lahko uporabimo konflikt, da osebne in tudi poslovne odnose nadgradimo. Študij ne pomeni »konkurence« sodnim in upravnim postopkom; pomeni le odpiranje možnosti, kako lahko strankam omogočiti, da same najdejo tisto rešitev spora, ki je za njih najboljša.

Cilj študijskega programa je bodoče strokovnjake iz področja alternativnega reševanja sporov opremiti s široko paleto znanj iz področja psihologije, sociologije, kulturologije, ekonomije, prava, antropologije, gospodarstva, politologije, socialnega dela, zgodovine in etike, ki jih je mogoče med seboj tudi smiselno integrirati. Temeljni namen podiplomskega študija je oblikovanje poklicnih profilov za najzahtevnejša dela na vseh področjih, ki so povezana z alternativnim reševanjem sporov, še posebej pa na evropskem in mednarodnem področju.

Strokovni naslov

Po izpolnjenih pogojih za dokončanje dvoletnega podiplomskega magistrskega študijskega programa Alternativno reševanje sporov pridobi diplomant strokovni naslov magister / magistrica alternativnega reševanja sporov (za imenom in priimkom), z okrajšavo mag. alt. reš. spor.

Način študija

Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov se izvaja kot izredni (nekoncesioniran) način študija.

Predavanja so organizirana v dopoldanskem oziroma v popoldanskem času v dogovoru s študenti in sicer v Ljubljani.

V začetni letnik magistrskega študijskega programa se lahko vpiše, kdor je zaključil:

1. študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042), Poslovne in upravne vede (041), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), Družbene vede in vedenjske znanosti (031), Socialna varnost (092)),
2. študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042), Poslovne in upravne vede (041), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), Družbene vede in vedenjske znanosti (031), Socialna varnost (092)),
3. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042), Poslovne in upravne vede (041), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), Družbene vede in vedenjske znanosti (031), Socialna varnost (092)),
4. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS pri predmetih Pravoznanstvo, Mirno reševanje sporov in Alternativno reševanje sporov. Dodatne študijske obveznosti določene s študijskim programom predpiše Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
5. študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejetim sprejet pred 11. junijem 2004 z drugih strokovnih področij ter pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS pri predmetih Pravoznanstvo, Mirno reševanje sporov in Alternativno reševanje sporov. Dodatne študijske obveznosti določene s študijskim programom predpiše Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
6. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 z drugih strokovnih področij ter pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS pri predmetih Pravoznanstvo, Mirno reševanje sporov in Alternativno reševanje sporov. Dodatne študijske obveznosti določene s študijskim programom predpiše Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v študijski program, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 87-109, IELTS score of 5-6.5, Cambridge FCE, Oxford B2 Upper intermediate),
• maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina,
• spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku.

Omejitev vpisa

Če bo število prijavljenih kandidatov presegalo število razpisanih mest, bo sprejeta omejitev vpisa. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno prve stopnje študija oziroma dodiplomskega študija (100).

O tem odloča Študijska komisija.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

V magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov 2. stopnje lahko prehajajo:

• študenti in diplomanti magistrskih študijskih programov II. stopnje,
• diplomanti univerzitetnih študijskih programov sprejetih pred 11. 6. 2004 (nebolonjski študijski programi),
• diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejetih pred 11. 6. 2004 (nebolonjski študijski programi).

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,
• med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Kandidat se lahko vključi v drugi letnik študijskega programa Alternativno reševanje sporov 2. stopnje, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda prizna vsaj toliko ECTS kot je pogoj za vpis v višji letnik študijskega programa Alternativno reševanje sporov 2. stopnje. Študent mora izpolnjevati tudi vpisne pogoje na programu, na katerega prehaja. Za reševanje prošenj kandidatov za prehode je pristojna Študijska komisija.

O programu

Magistrski program Alternativno reševanje sporov je v slovenskem akademskem prostoru prvi študijski program, ki s svojo interdisciplinarnostjo na najvišji ravni omogoča študij in aktivno raziskovalno delo na področju alternativnega reševanja sporov ter upravljanja različnosti in konfliktov.

Človeška zgodovina je zgodovina najrazličnejših konfliktov in njihovega načina razreševanja. Konflikti so v življenju ljudi povsem vsakdanji in neizogibni pojavi, zato je ključnega pomena njihovo razreševanje. Temeljni cilj študijskega programa Alternativno reševanje sporov je razvoj metod, tehnik in strategij za razreševanje konfliktov, s čimer pomembno prispeva k strpnejši, mirnejši in bolj medsebojno povezani družbi.

Študij alternativnega reševanja sporov študente opremi s strokovno izobrazbo interdisciplinarnih pravnih in drugih disciplin, in sicer na podlagi predmetnih sklopov civilnega in gospodarskega prava, mednarodnega prava, ter drugih disciplin s področja humanističnih in družboslovnih ved (psihologija, antropologija, sociologija). Posebnost programa je, da študentom omogoča izredno povezanost s prakso in jih s tem posledično navaja na sposobnost umeščanja novih informacij, znanj in interpretacij v vsakdanjo delovno izkušnjo.

Program ponuja znanja in veščine za neposredni vstop na tržišče delovne sile na interdisciplinarnih področjih – diplomanti se bodo lahko zaposlovali v izobraževalnih institucijah, državni upravi, zlasti v institucijah in resorjih, ki se ukvarjajo z upravljanjem konfliktov (npr. izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo, kultura; organi in izpostave državne uprave, policija in vojska; notranje, zunanje, obrambno, kulturno in druga ministrstva), v lokalnih in regionalnih skupnostih, v mednarodnih organizacijah. Tako številna delovna mesta potrebujejo strokovnjake, ki delujejo v duhu dobrih pogajalcev, posrednikov, mediatorjev in arbitrov.

Uvedbo študijskega programa Alternativno reševanje sporov je pozdravilo tudi Društvo mediatorjev Slovenije. Ugotavljajo, da študijski program pripomore k večji ozaveščenosti o alternativnem reševanju sporov med prebivalci, inštitucijami in državnimi organi. Društvo mediatorjev Slovenije prepoznava potrebo po študijskem programu, saj ocenjuje, da samo usposabljanje za mediatorja v obliki 100 urnih izobraževanj ponuja premalo interdisciplinarnega znanja za kompetentno reševanje alternativnih sporov.