Pogosta vprašanja

Splošno o fakulteti in oddelkih

1. Kje ima fakulteta sedež? Ali lahko predavanja obiskujem tudi na drugih lokacijah?

Fakulteta ima sedež v Novi Gorici, predavanja pa lahko obiskujete tudi v študijskem centru fakultete v Ljubljani.

Novost v 22-23!! Izredni način študija v Mariboru ob pogoju minimalno 15 vpisanih študentov!

2. Ali je Evropska pravna fakulteta članica Nove univerze?

Da, Evropska pravna fakulteta je v letu 2017 postala članica Nove univerze

3. Ali je Evropska pravna fakulteta zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?

Da, Evropska pravna fakulteta je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja Fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.

4. Kdaj je odprt referat in kje je?

Referat se nahaja na sedežu fakultete v Novi Gorici in v študijskem centru v Ljubljani. V referatu v Novi Gorici se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka, med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30, v referatu v Ljubljani pa od ponedeljka do petka, med 8:30 in 17. ure. Uradne ure po telefonu so v Novi Gorici od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in v Ljubljani od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.ure.

5. Kdo so člani akademskega zbora fakultete?

Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.

6. Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?

Študenti imajo svoje predstavništvo v organih fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.

7. Kje se nahaja knjižnica fakultete in kakšen je njen urnik?

Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23. Odprta je od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.

Izposoja nekaterih knjig je možna tudi v referatu fakultete v Novi Gorici.

8. Kdaj se sestaja Študijska komisija?

Študijska komisija se sestaja praviloma vsako prvo sredo v mesecu, s tem da v času poletnih počitnic (avgust) seje ne potekajo.

9. Do kdaj in na kakšen način moram posredovati prošnjo na študijsko komisijo?

Prošnjo za Študijsko komisijo se odda prek sistema VIS najkasneje 3 dni pred predvideno sejo. Datum o poteku ŠK je predhodno objavljen na spletni strani pri obvestilih.

10. Kaj je spomladanska/poletna/jesenska šola?

Spomladanska (poletna/jesenska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga Fakulteta vsako leto nudi svojim študentom in zunanjim interesentom. Prijavljeni lahko tam pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na spomladanski/poletni/jesenski šoli poleg profesorjev akademskega zbora Evro-pf, sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gostje iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. V skladu s Pravilnikom o študiju lahko študent na podlagi udeležbe zaprosi za priznanje formalnega/neformalnega izobraževanja za priznavanje izbirnih predmetov. Prošnjo, ki se jo obravnava na ŠK študent odda prek sistema VIS.

11. Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?

Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.

12. Ali je diploma, pridobljena na vaši zasebni fakulteti, javnoveljavna?

Da, vsi študijski programi so javno veljavni in akreditirani v Republiki Sloveniji. Za akreditacijo veljavnosti študijskih programov skrbi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

13. Kdaj dobim študentsko izkaznico (ŠI)?

Študent prejme študentsko izkaznico predvidoma v decembru.

14. Izgubil-a sem študentsko izkaznico, kaj moram storiti?

Če želite novo študentsko izkaznico, morate najprej urediti preklic izgubljene študentske izkaznice v Uradnem listu in nato potrdilo o preklicu posredovati na fakulteto, da vam posredujemo nov obrazec v izpolnitev. Po prejetju izpolnjenega obrazca z vaše strani, fakulteta naroči novo študentsko izkaznico, ki vam jo izdelano posreduje po pošti.

15. Katere obštudijske dejavnosti ponuja fakulteta?

Fakulteta študentom zagotavlja pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti. Mednje sodijo strokovne ekskurzije, tekmovanja, poletne šole, razne delavnice, okrogle mize, akademski forumi, gostujoča predavanja, študentske zabave, Erasmus delavnice, Alumni srečanja, ipd. Za pester nabor obštudijskih dejavnosti skrbijo zlasti Karierni center Evropske pravne fakultete, Mednarodna pisarna in Študentski svet.

16. Zasledil-a sem, da izvajate podiplomski študijski program “Alternativno reševanje sporov”. Od kdaj se izvaja študijski program in za kakšen študij gre?

Interdisciplinaren študijski program »Alternativno reševanje sporov« II. stopnje izvaja Evropska pravna fakulteta že sedmo leto zapored. V slovenskem prostoru ponuja diplomantom različnih strok možnost, da svoje že pridobljeno znanje še dodatno nadgradijo s področij reševanja konfliktov, sporov, predvsem mediacije, arbitraže in podobnih postopkov. Z izvajanjem novega študijskega programa smo pričeli v študijskem letu 2015/2016.

Vpis in študijski programi

1. Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?

Prijavni in vpisni roki za študijsko leto 2023/2024 bodo objavljeni na spletni strani https://epf.nova-uni.si/izobrazevanje/vpis/vpisni-in-prijavni-roki/.

2. Kdaj potekajo prijavni roki za vpis po merilih za prehode med študijskimi programi, diplomante in vzporedni študij?

Prijavni rok za vpis po merilih za prehode med študijskimi programi in vzporedni študij na dodiplomske študijske programe poteka od: 1.9. – 15.9.2023.

3. Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?

Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 01 251 44 80 (83) ali 05 338 44 00 (03) v času uradnih ur referata ali prek e-mailov: info.ljubljana@epf.nova-uni.si, referat.ljubljana@epf.nova-uni.si ali info@epf.nova-uni.si, referat@epf.nova-uni.si.

4. Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?

Visokošolski študijski program “Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje”

V 1. letnik dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin se lahko vpiše:

kdor je opravil splošno maturo;
kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu;
kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Dodiplomski univerzitetni študijski program “Pravo I. stopnje”:

Pogoji za vpis v 1. letnik dodiplomskega univerzitetnega programa “Pravo”:

kdor je opravil splošno maturo,
kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu Ekonomski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik,
kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Magistrski študijski program “Pravo II. stopnje”

V prvi letnik magistrskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program prve stopnje iz drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejetim sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Magistrski študijski program “Pravo in management nepremičnin II. stopnje”

V začetni letnik magistrskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Poslovne in upravne vede (041), Pravo (042), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), tehnika (071), Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo (073), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (078)),
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Poslovne in upravne vede (041), Pravo (042), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), tehnika (071), Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo (073), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (078)),
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Poslovne in upravne vede (041), Pravo (042), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048), tehnika (071), Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo (073), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (078)),
študijski program prve stopnje iz drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejetim sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Magistrski študijski program “ARS II. stopnje”

V začetni letnik magistrskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program prve stopnje iz drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejetim sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Magistrski študijski program “CGP II. stopnje”

V začetni letnik magistrskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 z ustreznega strokovnega področja (Pravo (042)),
študijski program prve stopnje iz drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe sprejetim sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004 iz drugih strokovnih področij ter opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS določi Študijska komisija na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Doktorska študija programa: “Pravo III. stopnje” in “Pravo in management nepremičnin III. stopnje”

V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše, kdor je zaključil:

študijski program 2. stopnje;
študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11.6.2004;
študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi, sprejet pred 11.6.2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v študijski program, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 87-109, IELTS score of 5-6.5, Cambridge FCE, Oxford B2 Upper intermediate),
maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina,
spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku,
diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku.

Več informacij o posameznem študijskem programu in vpisnih pogojih najdete TUKAJ.

5. Kaj lahko storim, če imam pri prijavi na fakulteto težave?

Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.

Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonskih številkah 01 251 44 80 (83) ali 05 338 44 00 (03) v času uradnih ur referata ali prek e-mailov: info.ljubljana@epf.nova-uni.si, referat.ljubljana@epf.nova-uni.si, info@epf.nova-uni.si ali referat@epf.nova-uni.si.

6. Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?

Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomski študijski program Pravo 1. stopnje so znani v terminu, določenem v Rokovniku prijavno-sprejemnega postopka v študijskem letu 2023/2024 za vpis v prvi letnik v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za slovenske državljane in državljane držav Evropske unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih študijskih programih.

Podatki o omejitvi vpisa na visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin ter podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na navedene študijske programe.

7. Opravljeno imam poklicno maturo, želel/a pa bi se vpisati na dodiplomski univerzitetni študijski program “Pravo”. Ali je to mogoče?

Da, to je mogoče, v kolikor imate opravljeno poklicno maturo v srednješolskem programu Ekonomski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če pa ste ta predmet že opravljali pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik. V zvezi z opravljanjem izpitov iz maturitetnih predmetov, se lahko pozanimate na katerikoli Gimnaziji.

8. Ali moram kot peti predmet opravljati kaj specifičnega, če se želim vpisati na enega izmed vaših študijskih programov?

Kandidat, ki se zanima za vpis na Pravo 1. stopnje in ima opravljeno poklicno maturo v srednješolskem programu Ekonomski tehnik, mora imeti opravljen izpit iz maturitetnega predmeta matematika. Če pa je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik.

9. Kje lahko dobim informacije o prijavi in opravljanju izpitov iz maturitetnih predmetov?

Za več informacij si oglejte spletno stran ric.si, lahko jih tudi pokličete na telefonsko številko 01 548 46 00 v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do petka od 8:30 do 15h ali jim pišete na e-mail naslov: info@ric.si. V zvezi z opravljanjem izpitov iz maturitetnih predmetov, se lahko pozanimate tudi na katerikoli Gimnaziji.

10. Dokončal/a sem izobraževanje na višji šoli, ali se mi pri tem priznajo kakšni izpiti?

Priznajo se lahko le izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje in original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

11. Na Fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?

Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih načrtov predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

12. Kakšna je razlika med rednim (koncesioniranim, brezplačnim) in izrednim (plačljivim, nekoncesioniranim) načinom študija?

Razlika med rednim in izrednim načinom študija je v tem, da se na rednem načinu študija plača zgolj vpisnino, ki znaša 100 EUR, pri izrednem načinu študija pa je potrebno plačati šolnino, ki je odvisna od smeri in stopnje študijskega programa. Aktualne cene si lahko pogledate v ceniku fakultete.

Ne spreglejte: na redni študij se lahko vpišejo vsi: zaposleni, iskalci zaposlitve, študentje, upokojenci… Pomembno je le, da izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s posameznim študijskim programom.

13. Enkrat sem že bil/a vpisan/a na fakulteto, ali se lahko zdaj brezplačno vpišem k vam?

Brezplačno se lahko vpišete pod pogojem, da se vpisujete na program, ki je koncesioniran (tj. dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo ter podiplomska magistrska programa Pravo in Pravo in management nepremičnin) in še niste koristili možnosti:

ponavljanja letnika,
prepisa na drugo fakulteto,
prehoda med študijskimi programi.

Pogoje za vpis na koncesionirani študijski program preverja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

14. Ali obstaja starostna omejitev za vpis v redni študijski program?

Ne, starostna omejitev ne obstaja. Pri nas so dobrodošli študentje in študentke vseh starosti.

15. Ali se lahko vpišem na redni način študija, če sem zaposlen? Ali obstaja glede tega kakšna starostna omejitev?

Da, na redni način študija se lahko vpišete tudi, če ste zaposleni, starostna omejitev ne obstaja. Edina omejitev je, da na isti stopnji niste že pridobili izobrazbe oziroma, če ste že bili vpisani na fakulteto na isti stopnji, kot se želite vpisati, niste koristili možnosti ponavljanja letnika, prepisa na drugo Fakulteto ali prehoda med študijskimi programi.

16. Če sem vpisan na redni študij in sem redno zaposlen, ali mi kljub temu pripadajo študentske ugodnosti?

Študentske ugodnosti redno zaposlenih so omejene, npr. nimate pravice do koriščenja bonov ali pravice do nastanitve v študentskih domovih.

17. Sem iz Makedonije/Srbije/Bosne in Hercegovine/Kosova/Črne gore in bi se rad/a vpisal/a na vašo fakulteto. Zanima me, ali se lahko vpišem na redni način študija?

Da, lahko se vpišete na redni način študija, in sicer na podlagi bilateralnih sporazumov, ki jih ima Republika Slovenija podpisane z državami bivše Jugoslavije.

Vpišete se lahko na vpisna mesta, ki so predvidena za tuje državljane.

18. Ali je možno in na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?

Načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.

19. Do kdaj moram plačati vpisnino?

Vpisnina se poravna pred oziroma do vpisa.

20. Ali se moram priti osebno vpisati na fakulteto?

Ne, vpis poteka elektronsko/na daljavo. Obvestilo o vpisu/sprejetju na fakulteto pa prejmete prek pošte. V primeru, da je vpisni rok kratek, vas še posebej obvestimo po e-mailu.

21. Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?

Ne, ”skritih” stroškov ni.

Stroški vpisa zajemajo:

članarina za knjižnico UKNU,
dostop do e-učilnice,
dostop do portala e-Univerza,
licenca Microsoft Office Pro Plus Edu 365 Student,
dostop do e-revije Dignitas,
vpisna dokumentacija,
študentska izkaznica,
hologramska nalepka,
prispevek za informacijski sistem VIS, ki ga uporabljajo študenti,
finančni prispevek za Študentski svet,
prispevek za kritje stroškov študijskega in strokovnega informiranja študentov (SMS sporočila, itd.),
prispevek za e-gradiva.

22. Ali je praksa na fakulteti obvezna pri katerem izmed študijskih programov?

Od vključno študijskega leta 2019/2020 dalje je obvezna praksa zamenjala diplomsko delo.

Praksa predstavlja obvezno in vnaprej načrtovano prvino univerzitetnega študijskega programa Pravo 1. stopnje in visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin 1. stopnje. Obvezna praksa je urejena v Pravilniku o študijski praksi, ki opredeljuje temeljna vprašanja, proces opravljanja prakse, cilje in trajanje prakse, ter pravice in dolžnosti vključenih subjektov.

Pravilnik o študijski praksi je objavljen na spletni strani: https://epf.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/pravni-akti/.

23. Kdo je upravičen do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami?

Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom na Novi univerzi upravičene osebe, ki imajo:

– delno ali popolno izgubo vida (slabovidni in slepi študenti);
– delno ali popolno izgubo sluha (naglušni in gluhi študenti);
– govorno-jezikovnimi motnjami (težavami v komunikaciji);
– primanjkljajem na posameznih področjih učenja (težave na področju branja in
– pisanja, npr. disleksija ipd.);
– gibalno oviranostjo;
– dolgotrajno (bolezen, ki ne izzveni po treh mesecih) oziroma kronično boleznijo;
– motnjami avtističnega spektra;
– psihosocialnimi težavami.

24. Ali se študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin izvaja tudi v Novi Gorici? Ali je možno, da se po končanem tem študiju vpišem še na Pravo in management nepremičnin 2. stopnje?

Ne, ta študijski program se izvaja le v našem študijskem centru v Ljubljani. Da, po zaključku 1. stopnje, se lahko kandidati vpišejo še na 2. stopnjo.

25. Ali moram pred vpisom na fakulteto opraviti diferencialne izpite?

Kandidati/-ke za vpis na drugostopenjske magistrske študijske programe Evropske pravne fakultete Nove univerze, ki so zaključili študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ali študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe z drugih strokovnih (nesorodnih) področij morajo, kot pogoj za vpis v prvi letnik magistrskih študijskih programov, opraviti dodatne študijske obveznosti (DIFERENCIALNE IZPITE), ki so bistvene za nadaljevanje študija.

Obveznosti določi Študijska komisija glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih morajo opraviti pred vpisom v študijski program.
Za določitev obveznosti kandidati/-ke izpolnijo obrazec »Vloga za določitev diferencialnih izpitov« ter ga skupaj z obveznimi dokazili posredujejo po elektronski pošti na naslov: info@epf.nova-uni.si.

Več informacij najdete na spletni strani: https://epf.nova-uni.si/izobrazevanje/vpis/diferencialni-izpiti-2-stopnje/.

Zaposlitev po zaključku študija

1. Kje lahko dobim informacije o možnosti zaposlitve ob koncu študija?

Vse informacije o možnostih zaposlovanja študenti prejmejo v Kariernem centru Nove univerze.

Vodja projekta: Inga Pikl, Vodja Centra za karierni razvoj in mednarodno mobilnost Nove univerze
Kontakt: center@nova-uni.si
Telefon: 01 251 44 83

2. Kakšni so podatki o zaposlitvi diplomantov po dokončanem študiju? Kje lahko dobim več informacij o tem?

Raziskave kažejo, da večina diplomantov fakultete najde prvo zaposlitev v roku enega leta po zaključku študija. Diplomanti študijske smeri »Pravo« lahko – ob pogoju zaključene prve in druge stopnje študija pravne smeri- pristopijo na pravniški državni izpit ter se usmerijo v vse klasične pravniške poklice (kot npr. sodnik, tožilec, odvetnik, notar, ipd.). Zaradi široke uporabnosti znanja pa se jim veliko zaposlitvenih možnosti nudi v javnem in zasebnem sektorju. Diplomanti študijske smeri »Pravo in managementa infrastrukture in nepremičnin« se zaposlujejo predvsem pri podjetjih, ki se ukvarjajo z nepremičninami, gradbeništvom, energetiko, infrastrukturo ter na položajih srednjega in višjega managementa v večjih podjetjih. Zaposlitvene možnosti se vsem diplomantom fakultete odpirajo tudi v javnih podjetjih, državni upravi, zavodih, gospodarstvu in drugih dejavnostih, kjer se zahteva specifično znanje s področja prava ali prava in managementa nepremičnin. Več informacij o možnostih zaposlitve ob koncu študija lahko študenti prejmejo preko Kariernega centra Nove univerze.

3. Kdo lahko pristopi k pravniškem državnem izpitu?

K pravniškemu državnemu izpitu lahko pristopi kdor:

je državljan članice Evropske unije in aktivno obvlada slovenski jezik
je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:

- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa

Za sprejem v sodniško pripravništvo in opravljanje PDI se torej poleg strokovnega naslova diplomirani pravnik (UN) zahteva strokovni naslov magister prava. ZPDI izobrazbeni pogoj za sprejem v sodniško pripravništvo in opravljanje PDI določa jasno in nedvoumno in ne daje podlage za širšo razlago v smeri, da bi za ta namen zadoščali kakšni drugi, čeprav delno primerljivi strokovni naslovi. Več informacij o PDI najdete na spletnih straneh Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP).

Študij

1. Ali imate študij na daljavo?

Ne, študija na daljavo fakulteta ne izvaja. Tako predavanja kot izpiti potekajo na lokacijah v klasični obliki.

2. Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?

Da, prisotnost na predavanjih je obvezna. Zaradi zagotavljanja kakovosti se prisotnost študentov na predavanjih beleži.
Pri vsakem predmetu se študentom na začetku predavanja razdeli razpredelnica o navzočnosti, v katero vpišejo svoje ime in priimek ter se podpišejo. Prisotnost študentov na predavanjih se
beleži tudi v primeru elektronske izvedbe študijskega procesa.

3. Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?

Predavanja za redni način študija se v celoti izvajajo na sedežu fakultete v Novi Gorici ter v nekoliko zmanjšanem obsegu v študijskem centru v Ljubljani, kjer se izvaja študijski proces predvsem za študente izrednega način študija. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v dopoldanskem in/ali popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.

4. V kolikšnem času moram dokončati študij?

Študij je potrebno dokončati v enem letu več kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program “Pravo” traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali absolventski staž, v kolikor vam slednje pripada.

5. Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?

Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalj trajajoča bolezen, …). Prošnjo morate podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Ali mi pripada status absolventa?

V skladu s Pravilnikom o študiju na NU, Evro-pf lahko status absolventa koristi študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki ni do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

7. Kako se lahko vpišem v absolventa?

Pravilnik o študiju na dodiplomskih študijskih programih NU, Evro-PF in Pravilnik o študiju na podiplomskih magistrskih študijskih programih NU, Evro-PF določata, da študent pridobi absolventski staž skladno z določili Zakona o visokem šolstvu (ZViS). ZViS določa, da študentu, ki v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri, pripada status študenta 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra (absolventski staž).

8. Kolikokrat lahko ponavljam letnik?

Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja samo enkrat.

9. Ali se lahko po opravljenem 1. ali 2. letniku dodiplomskega študija oziroma 1. letniku podiplomskega magistrskega študija prepišem iz izrednega na redni, koncesioniran način študija?

Da, lahko, ampak samo če ima študent pogoje. Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega na redni način študija je omejeno s številom mest za redni študij v 1. letniku.

10. Kako postaneš pavzer?

Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status. Status študenta preneha:

študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij;
če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
če se izpiše;
če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;
če je bil izključen.

Študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Izpiti

1. Kdaj so objavljeni izpitni roki?

Referat pripravi seznam izpitnih rokov za celotno študijsko leto in ga vsaj dva meseca pred posameznim izpitnim obdobjem objavi v študentskem informacijskem sistemu. Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.

2. Kdaj poteka izpitno obdobje?

Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju. Prvo izpitno obdobje v študijskem letu 22-23 poteka od 16. januarja – 10. februarja 2023, drugo izpitno obdobje poteka od 22. maja – 30. junija 2023, tretje izpitno obdobje pa poteka od 16. avgusta do 8. septembra 2023.

3. Do kdaj se lahko prijavim na izpit?

Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.

4. Do kdaj se lahko od izpita odjavim?

Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. Študent se odjavi preko študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno prek referata. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.

5. Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?

Po preteku roka za odjavo od izpita (4 dni pred izpitom) se lahko odjavite najkasneje v roku osmih dni po razpisanem izpitnem roku z ustrezno predloženim dokazilom (z zdravniškim opravičilom oz. potrdilom o službeni zadržanosti) preko elektronske pošte referata.

6. Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?

Na predlog nosilca predmeta lahko dekan določi en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija in lokacijo. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.

7. Kolikokrat grem lahko na posamezen izpit?

Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu. Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja še dvakrat. Četrti in vsak nadaljnji pristop na izpit je plačljiv skladno s cenikom Fakultete.

8. Na kakšen način se izvajajo izpiti?

Načini preverjanja znanja so sledeči:

-ustni izpit,

-pisni izpit,

– kombinacija pisnega in ustnega izpita,

-“take home” izpit.

9. V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?

Ocenjevalec izpita je dolžan najkasneje v sedmih dneh od dneva opravljanja izpita, če gre za posamičen izpit, v primerih skupinskega ali kombiniranega izpita pa najkasneje v štirinajstih dneh od dneva opravljanja zadnjega izpita ali zadnjega dela izpita referatu posredovati izpitne ocene, rešene izpitne naloge in komentar na posamezno izpitno polo.

10. Kaj storiti, če se na izpit ne morete prijaviti – računalnik tega ne dopušča?

V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko na izpit prijavite preko elektronske pošte referata ali se osebno oglasite v referatu v Novi Gorici ali Ljubljani v okviru poslovnega časa.

11. Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kako se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?

Da, lahko. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi preko visokošolskega informacijskega sistema (VIS). Stroške opravljanja izpita se plača na podlagi izstavljenega računa po pristopu na izpit oziroma nepravočasni odjavi od izpita. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med študentom in fakulteto sklene pogodba. Po prejetju podpisane pogodbe in poravnanih finančnih obveznostih študent lahko ponovno dostopa do visokošolskega informacijskega sistema (VIS) in se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede skladno s pogodbo.

Zaključne naloge

1. Kdaj lahko prijavim temo diplomskega dela?

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do fakultete.

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« (Priloga 1 Pravilniku o študiju na Evropski pravni fakulteti Nove univerze). Mentor mora s podpisom na obrazcu potrditi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme diplomskega dela« je dispozicija diplomskega dela, potrjena s strani mentorja. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat v Novo Gorico.

2. Ali si mentorja diplomskega dela izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da ga ne more najti, mu pri tem pomagata dekan ali referat.

3. Ali si lahko temo diplomskega dela izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani Fakultete?

Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.

4. Ali lahko zamenjam temo diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 3 Pravilniku o študiju na Evropski pravni fakulteti nove univerze) obravnavata mentor in dekan v petnajstih dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

5. Ali lahko zamenjam mentorja diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi dekana (Priloga 2 Pravilniku o študiju na Evropski pravni fakulteti nove univerze), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

O upravičenosti zamenjave odloči dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

6. Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?

Diplomsko delo se lahko razširi v magistrsko delo po dogovoru z mentorjem.

7. Kdaj lahko oddam diplomsko delo?

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

Študent v elektronski obliki v referat odda:

Končno verzijo diplomskega dela, potrjeno s strani mentorja, v Word dokumentu,
Izjavo o avtorstvu,
Izjavo lektorja,
Izjavo mentorja o ustreznosti zaključnega dela.

8. Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrelo za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete (predsednik komisije za zagovor), ki bo vodil zagovor.

9. Kako poteka zagovor diplomskega dela?

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno, ali pred drugimi kandidati za zagovor. Študent predstavi svoje diplomsko delo. Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

10. Kdaj in kako lahko prijavim temo magistrskega dela?

Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov ter opravljene vse diferencialne izpite.

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela« (Priloga 1) v referatu. Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme magistrskega dela« je tehnično potrjena dispozicija magistrskega dela. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat v Ljubljani.

11. Ali si mentorja magistrskega dela izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga referat.

Mentorja odobri Študijska komisija. V primeru zunanjega mentorja mora študent na Študijsko komisijo nasloviti utemeljeno prošnjo. Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

12. Ali si lahko temo magistrskega dela izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani Fakultete?

Temo magistrskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.

13. Ali lahko zamenjam temo magistrskega dela?

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko Študijsko komisijo zaprosi za odstop od odobrene teme magistrskega dela (Priloga 2). Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS. Če Študijska komisija odstop od že odobrene teme magistrskega dela odobri, sme študent prijaviti novo temo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

14. Ali lahko zamenjam mentorja magistrskega dela?

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi Študijsko komisijo (Priloga 3), naj predlaga drugega mentorja ali somentorja. Prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

O upravičenosti zamenjave odloči Študijska komisija na prvi naslednji redni seji. V tem primeru se celoten postopek prijave teme magistrskega dela ponovi. Med izdelovanjem magistrskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

15. Kaj mora vsebovati dispozicija magistrskega dela?

Dispozicija obsega praviloma od 12 do 20 strani in jo sestavljalo trije deli: opisni del dispozicije, struktura dela, ločeni seznami predvidene literature in virov. Več o sami vsebini si lahko preberete v Pravilniku o študiju na podiplomskih magistrskih študijskih programih Evropske pravne fakultete Nove univerze (28.-31. člen).

16. Kdaj lahko oddam magistrsko delo?

Kandidat lahko prične z oddajo magistrskega dela, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

17. Kdaj izvem datum in uro zagovora magistrskega dela?

Datum in uro zagovora magistrskega dela določijo predsednik in člana strokovne komisije, v sodelovanju z referatom. Zagovor mora biti praviloma izveden v petnajstih dneh od dneva, ko sta bila v referat oddana dva izvoda lektoriranega magistrskega dela v elektronski obliki (PDF in Word format), razen v času poletnih počitnic, kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.

O datumu in točni uri zagovora ste skladno s Pravilnikom o študiju na podiplomskih magistrskih študijskih programih Evropske pravne fakultete Nove univerze obveščeni s strani Referata praviloma 5 dni pred zagovorom.

18. Kako poteka zagovor magistrskega dela?

Zagovor magistrskega dela traja približno 30 min. Zagovor začne predsednik Strokovne komisije tako, da najprej predstavi študenta in na podlagi dokumentacije ugotovi, ali je študent opravil vse po magistrskem programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela. Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst minut, pri tem pa lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke.

Po predstavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Strokovne komisije zastavijo študentu po največ tri pisna vprašanja. Zagovor na postavljena vprašanja traja do trideset minut.

19. Kako prijavim temo doktorske disertacije?

Študent naslovi prijavo teme doktorskega dela na Študijsko komisijo.

Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega:

prošnjo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije in področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja. Omenjena prošnja se odda na obrazcu Prijava teme doktorske disertacije (Priloga 4). Obrazec podpišeta kandidat in predlagani mentor;
dispozicijo doktorske disertacije, za generacijo vpisano do vključno 2020/21 v obliki, kot je opredeljena z 24. členom Pravilnika o študiju na podiplomskih doktorskih študijskih programih EVRO PF NU oziroma
dispozicijo doktorske disertacije, za generacijo vpisano od vključno 2021/22 v obliki, kot je opredeljeno v 31. členu Pravilnika o študiju na podiplomskih doktorskih študijskih programih EVRO PF NU.

20. Kaj pomeni “Doktorski seminar 1”, ki je obveznost za generacije vpisane od 2021/22 naprej?

Študent mora v prvem letniku opraviti obveznost Doktorski seminar 1, v okviru katerega izvede pregled nad ožjim področjem njegovega raziskovalnega dela v obliki izdelave osnutka dispozicije doktorske disertacije. Izdelani in s strani izbranega mentorja potrjeni osnutek dispozicije doktorske disertacije, mora študent posredovati v elektronski obliki (PDF in Word format) v referat. Slednji posreduje osnutek dispozicije študijski komisiji, da ugotovi, ali predlagana tema ni bila že obravnavana v drugih doktorskih disertacijah in po obravnavi predlagano temo in mentorja sprejme, zavrne ali pa zahteva njeno dodatno utemeljitev in dopolnitev. Če študijska komisija sklene, da sta tema in mentor primerna posreduje svoj sklep senatu, skupaj s predlogom sestave strokovne komisije za oceno Doktorskega seminarja 1.

V roku štirinajst dni od imenovanja Strokovne komisije za oceno Doktorskega seminarja 1, referat v sodelovanju s komisijo določi datum in čas predstavitve osnutka dispozicije doktorske disertacije. V okviru predstavitve osnutka dispozicije doktorske disertacije študent predstavi teoretske temelje proučevane tematike, raziskovalni načrt z raziskovalnimi vprašanji, metodologijo oziroma načrt raziskave. Študent pojasni tudi pričakovano znanstveno izvirnost in relevantnost svojega dela, mentor pa razloži svojo oceno o njeni ustreznosti. Sledi diskusija o osnutku dispozicije. Po končani predstavitvi Komisija izpolni obrazec Priprava doktorskega seminarja 1 (Priloga 2), v kateri lahko kandidatu poda tudi obvezujoče predloge, ki naj jih študent upošteva pri izdelavi dispozicije doktorskega dela.

21. Ali si mentorja doktorske disertacije izberem sam?

Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko visokošolski učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor) s področja, ki ga obravnava tema doktorske disertacije.

Mentor je dolžan v rednih stikih s študentom skrbeti za ustrezno znanstveno raven doktorskega dela.

22. Ali lahko zamenjam mentorja doktorske disertacije?

Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi Študijsko komisijo (Priloga 6), naj predlaga drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Študijska komisija na prvi naslednji redni seji. V tem primeru se celoten postopek prijave teme doktorske disertacije ponovi. Med izdelovanjem doktorske disertacije je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

23. Kakšen je rok veljavnosti teme doktorske disertacije?

Potrjena tema doktorske disertacije velja štiri leta od potrditve teme na senatu. Senat lahko, na predlog Študijske komisije, študentu na podlagi prošnje, ki ji je priloženo soglasje mentorja, podaljša veljavnost teme še za eno leto. Prošnjo za podaljšanje veljavnosti teme pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

24. Ali lahko odstopim od teme doktorske disertacije?

Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da je ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi Študijsko komisijo za odstop od odobrene teme doktorske disertacije (Priloga 5).

Če študijska komisija odstop od že odobrene teme odobri, sme študent prijaviti novo temo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme največ enkrat prositi za odstop od odobrene teme doktorske disertacije.

25. Kaj mora vsebovati dispozicija doktorske disertacije?

O sami vsebini dispozicije doktorske disertacije si lahko preberete v Pravilniku o študiju na podiplomskih doktorskih študijskih programih Evropski pravni fakulteti v 24. oziroma 31. členu.

26. Kako poteka postopek prijave in odobritve teme doktorske disertacije za generacijo vpisano do 2021/22?

Pred oddajo prijave teme (dispozicije) doktorske disertacije v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki (PDF ali Word format) v referat.

Referat in visokošolski učitelj, ki ga za to pooblasti študijska komisija, sta dolžna v petih delovnih dneh preveriti, ali študent izpolnjuje pogoje za prijavo doktorske disertacije in ali predložena dispozicija vsebuje vse zahtevane sestavine.

O izpolnjevanju pogojev in opravljenem tehničnem pregledu dispozicije referat obvesti študenta. Če so pri tem ugotovljene pomanjkljivosti, referat obvesti študenta, ki mora v skladu z navodili dopolniti oziroma popraviti dispozicijo ter jo ponovno poslati v pregled.

Ko referat obvesti študenta, da izpolnjuje pogoje in je dispozicija tehnično brezhibna, študent posreduje dispozicijo v treh obojestransko tiskanih izvodih, skupaj s podpisanim obrazcem za prijavo teme v referat fakultete v Ljubljani. Slednji posreduje dispozicijo v obravnavo študijski komisiji.

Študijska komisija ugotovi, ali predlagana tema ni bila že obravnavana v drugih doktorskih disertacijah in po obravnavi prijavljeno temo in mentorja sprejme, zavrne ali pa zahteva njeno dodatno utemeljitev in dopolnitev.

Študijska komisija na seji preveri ali je študentova prijava popolna.

Če študijska komisija sklene, da je študentova prijava popolna posreduje svoj sklep senatu, skupaj s predlogom sestave strokovne komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.

27. Kako poteka postopek prijave in odobritve teme doktorske disertacije za generacijo vpisano od 2021/22 dalje?

Pred oddajo prijave teme (dispozicije) doktorske disertacije v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki (PDF in Word format) v referat.

Referat in visokošolski učitelj, ki ga za to pooblasti študijska komisija, sta dolžna najkasneje v petih dneh preveriti, ali študent izpolnjuje pogoje za prijavo doktorske disertacije in ali predložena dispozicija vsebuje vse zahtevane sestavine.

Ko referat obvesti študenta, da izpolnjuje pogoje in je dispozicija tehnično brezhibna, študent posreduje dispozicijo v treh obojestransko tiskanih izvodih skupaj s podpisanim obrazcem za prijavo teme v referat. Slednji posreduje dispozicijo v obravnavo študijski komisiji, ki na seji preveri ali je študentova prijava popolna.

Na študijsko komisijo se uvrstijo zadeve, ki so v referat dostavljene najpozneje tri dni pred razpisanim dnem seje študijske komisije. Seja študijske komisije je praviloma vsak prvi teden v mesecu.

Če študijska komisija sklene, da je študentova prijava popolna posreduje svoj sklep senatu, skupaj s predlogom sestave strokovne komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije, ki je praviloma enaka sestavi Strokovne komisije za oceno Doktorskega seminarja 1.

28. Kako poteka oddaja doktorske disertacije?

Študent mora najpozneje v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra, predložiti v referat doktorsko disertacijo v treh nevezanih izvodih (obojestranski tisk, speto v spiralo) in dva elektronska izvoda (PDF in Word format). V vse izvode mora avtor vključiti podpisano Izjavo o avtorstvu (Priloga 9).

Osnutek doktorske disertacije izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v tridesetih dneh po prejemu osnutka doktorske
disertacije. Če gre za doktorske disertacije v tujem jeziku, morajo biti pisni napotki mentorja v tujem jeziku. Mentor študentu tudi sporoči, ali mu mora študent popravljeno doktorsko disertacijo ponovno predložiti v pregled. Pri sumu plagiata lahko mentor odda delo v predhodno preverbo v knjižnico ter se na podlagi rezultata ravna v skladu z aktom Tehnična navodila za izdelavo zaključnih del Nove univerze.

Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje Tehničnih navodil za izdelavo zaključnih del. Dolžan je izpolniti Izjavo o ustreznosti zaključnega dela (Priloga 8) ter jo poslati v referat.

Ko mentor nima več pripomb k doktorski disertaciji referatu sporoči, da je delo zrelo za predložitev v oceno strokovni komisiji (Priloga 7).

Doktorsko delo se šteje za oddano, ko ga študent dostavi v referat.

29. Kako poteka zagovor doktorske disertacije?

Zagovor doktorske disertacije vodi komisija za zagovor.

Zagovor prične predsednik komisije za zagovor s predstavitvijo študenta (biografski in bibliografski podatki), naslova in področja doktorske disertacije in dotedanjega poteka raziskovalnega dela. Pri tem študent in predsednik komisije za zagovor stojita. Nato predsednik preda besedo študentu.

Študent predstavi svojo doktorsko disertacijo v času od 30 do 45 minut. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. Po študentovi predstavitvi doktorske disertacije mentor in ostali člani komisije za zagovor predstavijo glavne poudarke svoje ocene doktorske disertacije.

Člani komisije za zagovor v nadaljevanju postavijo pisna vprašanja študentu. Z odobritvijo predsednika lahko postavijo pisna vprašanja tudi drugi prisotni na zagovoru. Vprašanja naj bi bila postavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v času, ki ni daljši od 45 minut. Preden študent nanje odgovarja, ima pravico do 30–45 minutnega odmora za pripravo odgovorov.

Erasmus in druga mednarodna sodelovanja

1. Kje najdem informacije o Erasmus+ programu Evropske pravne fakultete Nove univerze?

Vse informacije o Erasmus+ programu mobilnosti se nahajajo na spletni strani fakultete, namenjeni Erasmus+ programu, TUKAJ.

2. Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmus izmenjavi?

V okviru Erasmus+ projektov mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju starostne omejitve ni. Upravičeni udeleženci so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo.

3. Kakšne vrste Erasmus+ izmenjave obstajajo?

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli področju / v kateri koli akademski disciplini. Erasmus+ program omogoča mobilnost študentov za namene študija ali prakse. Študenti lahko na partnerski instituciji opravijo izpite, kot del študijskih obveznosti, ali pa pripravljajo zaključno delo. Pri ustreznih ponudnikih lahko opravljajo tudi praktično usposabljanje. Trajanje študija v tujini lahko traja od najmanj 3 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Trajanje prakse v tujini lahko traja od najmanj 2 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Več informacij o programu Erasmus+ se nahaja na spletni strani Evropske komisije (Erasmus+) ter spletni strani Evropske pravne fakultete (Erasmus+).

Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem. Študenti lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti ali kombinacijo teh aktivnosti:

Mobilnost za namene študija: obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Takšna kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini ter je lahko različno organizirana, odvisno od okoliščin: ali aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti;
Mobilnosti za namene prakse: omogočene so prakse v tujini v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so tudi prakse na delovnem mestu v tujini med višješolskim študijem ter študijem prve, druge in tretje stopnje ter, v primeru mobilnosti v državah Programa, najpozneje v enem letu po tem, ko študent diplomira. V to so zajeta tudi „asistentstva“ za prihodnje učitelje.

4. Kolikšna je štipendija?

Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva EU, namenjena kritju njihovih potnih stroškov in stroškov bivanja med študijem ali prakso v tujini. Te zneske bodo opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali visokošolskimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, ki so navedena v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij. Točen znesek dotacije študent izve na podlagi izdanega Sklepa o dodelitvi dotacije, ki ga izda fakulteta po tem, ko od Nacionalne agencije (CMEPIUS) izve, koliko sredstev ji je bilo dodeljenih skladno s sporazumom o sofinanciranju projekta. Višina mesečne dotacije je v letu 2017 je povprečju znaša od 350 do 450 EUR/mesec in je bila odvisna od izbrane države gostiteljice. Več informacij o veljavnih stopnjah financiranja se nahaja na spletni strani fakultete ter v objavljenih razpisih za študij in prakse.

5. Kakšne možnosti imajo študenti s posebnimi potrebami?

Udeleženec mobilnosti s telesno, duševno ali zdravstveno težavo mora že med pripravo na mobilnost Erasmus+ opozoriti na svoje posebne potrebe in dodatne stroške ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dotacijo Erasmus+ za posebne potrebe. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju. Do dodatka k štipendiji so upravičeni tudi študenti iz t i. »socialno šibkejših okolij« (npr. prejemniki državnih štipendij, varstveni dodatek, otroški dodatek, denarno socialno pomoč ali je upravičen do dodatka za velike družine ). Tak kandidat mora že ob prijavi na mobilnost svojega Erasmus koordinatorja opozoriti na posebne potrebe ali da je študent iz socialno šibkejšega okolja ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dodatek k predvideni dotaciji. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju.

6. Kdo gre lahko na Erasmus izmenjavo in kakšni so pogoji?

Upravičeni udeleženci mobilnosti za študij ali prakso so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti, ki jih visokošolska institucija imenuje v zadnjem letu študija. Pogoji za sodelovanje na izmenjavi (prijava na razpis) so podrobneje določeni v Razpisih za študente za študij ali prakso, ki so objavljeni na spletni strani fakultete (točka 6. RAZPISI).

7. Želim si na Erasmus študentsko izmenjavo, a nisem še odločen kam iti, kakšne opcije imam?

Mobilnost za študij lahko poteka le med dvema nosilkama Erasmus univerzitetne listine (ECHE), med katerima je predhodno sklenjen bilateralni sporazum oz. t. i. »Inter-institutional agreement between programme countries«. Seznam obstoječih bilateralnih sporazumov in partnerskih institucij Evropske pravne fakultete Nove univerze je objavljen na spletni strani fakultete. Seznam se sproti ažurira. Število mest na posamezni instituciji in upravičeno obdobje trajanja mobilnosti je posebej opredeljeno za posamezno študijsko leto v Razpisih za študente za študij (točka 6. RAZPISI). Študent lahko tudi sam predlaga institucijo, na katero želi na izmenjavo ter predlaga sklenitev bilateralnega sporazuma. Takšna pobuda študentu prinese dodatne točke v izbirnem postopku.

8. Kakšne možnosti izmenjave še imam, poleg Erasmusa?

Poleg Erasmus programa Evropska pravna fakulteta Nove univerze študentkam in študentom omogoča Mednarodno študijsko izmenjavo na University of St. Louis, Washington. Sporazum o izmenjavi magistrskim študentkam in študentom Evropske pravne fakultete, Nove univerze omogoča, da se za eno leto odpravijo na študijsko izmenjavo v ZDA in si pridobijo LL.M. Študij je plačljiv, saj polovico šolnine krije Univerza St. Louis, polovico pa mora kriti študent sam.

Za prijavo morajo kandidati predložiti:

prijavnico (dostopna na spletni strani WashULaw: (www.law.wustl.edu)
priporočilno pismo;
potrdilo o opravljenih izpitih v angleščini;
dokazilo o znanju angleščine, (Minimum: 84 TOEFL ali 6.5 IELTS), (WashULaw TOEFL code: 6929)

9.Kakšne oblike prilagoditve študija obstajajo za Erasmus+ študente?

Center za karierni razvoj in mednarodno mobilnost Nove univerze ter mednarodne pisarne članic skrbijo za uspešno reintegracijo študentov v domač učni proces po zaključku Erasmus+ mobilnosti v tujini.

Institucionalni koordinator Nove univerze ter Erasmus+ koordinatorji fakultet članic opremijo študente z vsemi relevantnimi informacijami vezanimi na študij za čas njihove odsotnosti. Pri ponovni reintegraciji Erasmus+ študentov v učni proces sodelujejo tudi Erasmus+ tutorji članic Nove univerze.

Nova univerza omogoča udeležencem Erasmus+ mobilnosti še dodatno prilagoditev študijskega procesa, kot to določa Pravilnik Nove univerze in njenih članic o mobilnosti Erasmus+, in sicer:

člen (oprostitev odsotnosti študenta zaradi mobilnosti)

Odsotnost študenta zaradi udeležbe na Erasmus+ mobilnosti se šteje kot opravičena odsotnost, zaradi katere se mora študentu omogočiti individualno naknadno opravljanje določenih študijskih obveznosti na članici NU (npr. opravljanje izpitov za obdobje, ko je bil odsoten, priprava in/ali zagovor seminarske naloge ipd.) Postopke individualnega opravljanja posameznih študijskih obveznosti podrobno ureja Pravilnik o študiju članice NU.

Zaradi odsotnosti na obveznih vajah pri določenem predmetu študentu ne sme biti onemogočeno opravljanje izpita za tekoče akademsko leto. Nosilec takega predmeta lahko študentu določi dodatne naloge, s katerimi bo nadomestil zamujene vaje ali druge obveznosti iz predmeta, vendar dodatne zadolžitve ne smejo biti tako obsežne, da bi bilo zaradi njih študentu onemogočeno opravljanje izpita za tekoči letnik.

Bivanje v študentskih domovih

1. Ali lahko bivam v študentskih domovih v Ljubljani ali Novi Gorici?

Vsi študenti, ki so vpisani na Evropsko pravno fakulteto Nove univerze, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za posamezno študijsko leto. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Vsa pravila in postopke nameščanja študentov v študentske domove urejajo posamezne pisarne študentskih domov v različnih visokošolskih središčih, in sicer:

Visokošolsko središče v Ljubljani

Študentski dom Ljubljana
Svetčeva ulica 9
1000 Ljubljana

Telefon: (01) 242 1000
Spletna stran: www.stud-dom-lj.si
Kontakt: studentski.domovi@stud-dom-lj.si

Dom podiplomcev
Gosarjeva 9
1000 Ljubljana

Telefon: (01) 580 5600; (01) 580 5601; (01) 580 5602
Kontakt: infoDPL@stud-dom-lj.si

Visokošolsko središče v Kopru (za Novo Gorico)

Univerza na Primorskem
Študentski domovi
Pisarna za študentske domove
Ankaranska cesta 7, 6000 Koper
tel.: 05 6117 507
Spletna stran: www.upr.si

Kontakt: info@sd.upr.si

2. Kje lahko bivam, če ne želim biti nameščen v študentskih domovih?

Študenti lahko bivajo v najemnih stanovanjih pri zasebnikih. Podatke o možnostih namestitev študenti najdejo na spletu, cene so odvisne od trenutne ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin.

Koristne povezave za študente so:

Nepremičnine.net https://www.nepremicnine.net/
Dijaški dom Nova Gorica http://www.ddng.si/
PRESTA Nova Gorica http://www.nastanitveni-dom.si/S10000/Sobe .
Posredovalnica sob: http://www.mkvadrat.si/
KAMRICA : http://www.dostop.si/Kamrica.aspx
Stanovanja za najem- Goriška https://www.everyhouse.si/stanovanja-za-najem/goriska-307589
Everyhouse: www.everyhouse.si