Reševanje mednarodnih sporov

Vrsta predmeta

Izbirni

Študijski program in stopnja

Podiplomski, Magistrski, Alternativno reševanje sporov

Jezik poučevanja

slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi ali drugi letnik.

Vsebina

Predstaviti bistvo mednarodnih sporov in njihov nastanek ter vzroki zanje; sredstva in načine za njihovo razreševanje – od pogajanj do mednarodne sodne poti.

Razreševanje mednarodnih sporov bo konkretizirano na primerih vrste spornih vprašanj Slovenije s sosedi (mejna problematika, manjšinski spori, trgovinski spori idr) in sporov, ki so se razrešili bodisi preko mednarodnih sodišč, arbitraž, posredovanja, mediacij.

V okviru predmeta bodo z aktivno udeležbo študentov obravnavani naslednji spori Slovenije z drugimi državami:

• i. Tržaški spor (1947-1954) – mejni spor z Italijo; dokončna rešitev spora z Osimsko pogodbo;
• Spor z Italijo o odškodnini za premoženje optantov rešen s t.i. Španskim kompromisom;
• Reševanje mejnega vprašanja s Hrvaško
  • bilateralna pogajanja
  • Sporazum Drnovšek-Račan
  • Mednarodna arbitraže

Seznaniti se z vprašanji na področju mednarodne mediacije: od političnih, gospodarskih, tradicionalnih nasprotij, ki izvirajo iz zgodovine itd. Ker so to spori med suverenimi subjekti (državami), nad katerimi ni obvezujoče sodne oblasti, je njihovo razreševanje specifično, različno od razreševanja sporov v državi

Cilji in kompetence

Študentje se bodo:

• seznanili z bistvom in specifiko mednarodnih sporov in njihovega razreševanja
• seznanili s položajem Slovenije v sistemih mirnega reševanja mednarodnih sporov s poudarkom na konkretnih sporih Slovenije z drugimi državami.

Predvideni študijski rezultati

Študentje bodo:

razumeli problematiko razreševanja mednarodnih sporov in pridobili sposobnost sodelovanja pri njihovem razreševanju

kritično ovrednotili pomen mednarodnih konfliktov

Metode poučevanja in učenja

Učne oblike:

• frontalna oblika poučevanja
• delo v manjših skupinah
• samostojno delo študentov

Učne metode:

• razlaga
• razgovor, diskusija, debata
• delo z besedilom in viri
• IKT
• proučevanje primera

Načini ocenjevanja

Pisni izpit 80 %

Zagovor izpita 20 %