Reševanje mednarodnih sporov
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
25 | 125 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Vpis v prvi ali drugi letnik.
Vsebina
Predstaviti bistvo mednarodnih sporov in njihov nastanek ter vzroki zanje; sredstva in načine za njihovo razreševanje – od pogajanj do mednarodne sodne poti.
Razreševanje mednarodnih sporov bo konkretizirano na primerih vrste spornih vprašanj Slovenije s sosedi (mejna problematika, manjšinski spori, trgovinski spori idr) in sporov, ki so se razrešili bodisi preko mednarodnih sodišč, arbitraž, posredovanja, mediacij.
V okviru predmeta bodo z aktivno udeležbo študentov obravnavani naslednji spori Slovenije z drugimi državami:
- i. Tržaški spor (1947-1954) – mejni spor z Italijo; dokončna rešitev spora z Osimsko pogodbo;
- Spor z Italijo o odškodnini za premoženje optantov rešen s t.i. Španskim kompromisom;
- Reševanje mejnega vprašanja s Hrvaško
- bilateralna pogajanja
- Sporazum Drnovšek-Račan
- Mednarodna arbitraže
Seznaniti se z vprašanji na področju mednarodne mediacije: od političnih, gospodarskih, tradicionalnih nasprotij, ki izvirajo iz zgodovine itd. Ker so to spori med suverenimi subjekti (državami), nad katerimi ni obvezujoče sodne oblasti, je njihovo razreševanje specifično, različno od razreševanja sporov v državi
Cilji in kompetence
Študentje se bodo:
- seznanili z bistvom in specifiko mednarodnih sporov in njihovega razreševanja
- seznanili s položajem Slovenije v sistemih mirnega reševanja mednarodnih sporov s poudarkom na konkretnih sporih Slovenije z drugimi državami.
Predvideni študijski rezultati
Študentje bodo:
razumeli problematiko razreševanja mednarodnih sporov in pridobili sposobnost sodelovanja pri njihovem razreševanju
kritično ovrednotili pomen mednarodnih konfliktov
Metode poučevanja in učenja
Učne oblike:
- frontalna oblika poučevanja
- delo v manjših skupinah
- samostojno delo študentov
Učne metode:
- razlaga
- razgovor, diskusija, debata
- delo z besedilom in viri
- IKT
- proučevanje primera
Načini ocenjevanja
Pisni izpit 80 %
Zagovor izpita 20 %