Reševanje sporov v javnem sektorju in socialni dialog

Vrsta predmeta

Obvezni

Študijski program in stopnja

Podiplomski, Magistrski, Alternativno reševanje sporov

Študijska leta

2015/2016 do 2018/2019, 2019/2020 do 2020/2021, od 2023/2024

Jezik poučevanja

slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

• poznavanje kompleksnih pravnih pojmov oziroma konceptov (viri sporov v javnem sektorju, oblike internih, sodnih in izven-sodnih postopkov za reševanje sporov, itd.);
• visoka stopnja splošne razgledanosti in sposobnosti razumevanja kompleksnih družbenih pojavov in konceptov;

Vsebina

UVOD

Izhodišča sobivanja in konflikta v človeški družbi: diferenciacija na podlagi delitve dela v t.i. pred-državnem (»naravnem«) stanju; diferenciacija organizacijskih vlog po prehodu v »državno stanje«; delitev dela in prehod s personalnih razmerij na organizacijske vloge; birokratska organizacija in neosebna (funkcionalna) razmerja v organizaciji; post-absolutistična država in razvoj ideje demokracije in človekovih pravic; prehod na sodobne uslužbenske sisteme; sistemi ureditve delovnih razmerij v javnem sektorju (primerjalni aspekti); socialno partnerstvo v javnem sektorju; potencialni viri konflikov v javnem sektorju; oblike in nivoji institucionalnega reševanja sporov v javnem sektorju (Slovenija in primerjalno).

USTAVNA IZHODIŠČA PRAVEGA UREJANJA RAZMERIJ MED DELAVCI IN DELODAJALCI V JAVNEM SEKTORJU

Ustavna izhodišča socialnega dialoga in socialne varnosti; ustavna izhodišča potencialnih konfliktov med delavci in delodajalci (na splošno in v javnem sektorju); neodtujljive ustavne pravice: pravica do socialne varnosti, pravica do združevanja, pravica do stavke, druge ustavne pravice.

ZAKONSKA UREDITEV RAZMERIJ MED DELAVCI IN DELODAJALCI V JAVNEM SEKTORJU

Zakonska izhodišča urejanja razmerij med javnimi uslužbenci in delodajalci; različni evropski modeli urejanja delovnih razmerij v javnem sektorju (primerjalni aspekt); Posebnosti pravnega položaja zaposlenih v javnem sektorju v nekaterih primerjalnih sistemih; komplementarnost in subsidiarnost med splošno delovno in uslužbensko zakonodajo v Sloveniji; resorni predpisi, ki urejajo posebnosti posameznih poklicnih skupin v javnem sektorju (npr. policija, vojska, carina, itd.); kolektivni in individualni delovni spori v javnem sektorju; zakonsko predvideni postopki reševanja sporov med javnimi uslužbenci in delodajalci (interni nivo, pritožbene komisije, sodni postopki, izhodišča za mediacijo in arbitražno reševanje sporov); razlika med institucionalnim reševanjem delovnih sporov v javnem in zasebnem sektorju; pravni postopek do dokončnosti odločitve o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev (interni nivo – postopek pri delodajalcu); Komisije za pritožbe; pravna sredstva po dokončnosti odločbe o pravicah oziroma obveznostih javnega uslužbenca – sodni postopki (varstvo pravic pred Delovnim in socialnim sodiščem in varstvo pravic pred Upravnim sodiščem – upravni spor); Potencialni viri konflikta med javnimi uslužbenci in delodajalci v javnem sekorju: plače, ocenjevanje in napredovanje, premeščanje in prerazporejanje, izobraževanje in usposabljanje, prenehanje delovnega razmerja; disciplinska in odškodninska odgovornost javnih uslužbencev; pravica do sindikalnega združevanja; Stavka in omejevanje stavke v javnem sektorju; posebnosti sodnih sporov zaposlenih v javnem sektorju; alternatvno reševanje sporov v javnem sektorju v Sloveniiji in primerjalno; mediacija; arbitraža; Razkorak med normativnimi možnostmi in prakso.

SOCIALNI DIALOG IN KOLEKTIVNO POGAJANJE V JAVNEM SEKTORJU

Izhodišča socialnega dialoga v javnem sektorju; pravica do sindikalnega združevanja v javnem sektorju; pravica do stavke in omejevanje te pravice v javnem sektorju; socialni partnerji in obseg urejanja s kolektivnimi pogajanji; posebnosti socialnega partnerstva v javnem sektorju: možnost suspenza kolektivnih pogodb in možnost enostranskih posegov s strani delodajalca (država kot zakonodajalec in delodajalec).

ARS: MEDIACIJA IN ARBITRAŽA ZA ZAPOSLENE V JAVNEM SEKTORJU

Izhodiščna razmišljanja o terminoloških vprašanjih: spori, konflikti, preventivnost, alternativnost, arbitraža, mediacija, pogajanja itd. (tudi v literaturi anglo-saške pravne tradicije: dispute prevention; alternative dispute resolution – settlement, arbitration, conflict resolution, court-administered arbitration, dispute settlement, mediation, negotiation, litigation versus arbitration); Pravni temelji za mediacijo in arbitražno reševanje sporov v javnem sektorju; osnovne rešitve (koncept) alternativnega reševanja sporov v javnem sektorju v Sloveniji; primerjalni modeli alternativnega reševanja sporov v javnem sektorju (druge države – npr. Avstrija, Nemčija, Francija, VB); prihodnost alternativnega reševanja sporov na splošno in v javnem sektorju: razmerje med relevantnostjo institucionalnega in alternativnega reševanja sporov.

ZAKLJUČEK PREDAVANJ

Ali so mediacija in arbitraža ter druge alternativne metode reševanja sporov sploh primerne metode za reševanje sporov v javnem sektorju? Če je odgovor pritrdilen, kakšne so sistemske omejitve uporabe teh metod:

• v splošnem in posebnem procesnem upravnem pravu (analiza ZUP-a in drugih procesnih predpisov z vidika možnosti uporabe ARS);
• v uslužbenskem pravu (analiza ZJU-ja in ZDR-ja z vidika možnosti uporabe ARS);
• na nekaterih izbranih upravno-pravnih materialnih področjih (npr. gradbeno pravo, okoljsko pravo, itd.);

Cilji in kompetence

Predmet obravnava razmerja med javnimi uslužbenci in delodajalci z aspekta potencialnega konflikta in načinov reševanja konfliktov, pa tudi razmerja med organi in strankami v upravnih postopkih; V ospredju je obdelava ustavnih, zakonskih in drugih formalnih vidikov reševanja sporov v javnem sektorju (predvsem glede na določbe Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ZUP-a, pa tudi splošne delovno-pravne in nekatere izbrane upravne zakonodaje). Cilj predmeta je torej obdelava slovenskega sistema upravnega prava in javnih uslužbencev z vidika sodnega in alternativnega reševanja sporov, pa tudi obdelava nekaterih najzanimivejših primerjalnih modelov s tega področja;

Po opravljenem izpitu bodo študentje sposobni razumeti potencialne vire delovnih sporov v javnem sektorju, kakor tudi načine in modalitete reševanja teh sporov.

Predvideni študijski rezultati

Študentje bodo pridobili:

• celovito, kritično mišljenje, sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev s področja upravnega prava in uslužbenskih sistemov, javne uprave ter drugih družbenih ved (interdisciplinarnost);

• sposobnost kreativne uporabe znanja v pravnem in poslovnem okolju;

• poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja upravnih sistemov ter procesov modernizacije teh sistemov in načinov reševanja sporov;

• sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov s področja upravnega prava in prava javnih uslužbencev;

• sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst sistema javne uprave ter uslužbenskih sistemov.

Študentje bodo razvili nekatera predmetno specifična znanja in razumevanja:

• razumevanje upravnega prava in uslužbenskega sistema in glavnih problemov ter virov sporov in reševanja sporov na teh področjih (interni mehanizmi, posebni organi, sodišča, mediacija in arbitraža);

• sposobnost reševanja kompleksnih strokovnih problemov s področja upravnih in uslužbenskih sistemov (s poudarkom na alternativnem reševanju sporov);

• razumevanje slovenskega in primerjalnih uslužbenskih sistemov kakor tudi najnovejših procesov na področju sodnega in alterantivnih reševanj sporov v javnem sektorju (de lege lata in de lege refernda).

Metode poučevanja in učenja

Učne oblike: 

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah
• Samostojno delo študentov

Učne metode:

• razlaga
• razgovor, diskusija, debata
• delo z besedilom in viri
• IKT
• proučevanje primera

Načini ocenjevanja

Pisni izpit 80 %

Seminarska naloga 20 %