CILJI MOBILNOSTI

Cilj Erasmus+ programa je tudi spodbujati zaposljivost, socialno vključevanje, državljansko angažiranost, inovacije in okolijsko trajnost v Evropi in zunaj nje, in sicer z omogočanjem vsem študentom, da v okviru študija študirajo ali se usposabljajo v tujini, da:

• se seznanijo z različnimi stališči, znanjem, metodami poučevanja in raziskovanja ter delovnimi praksami na svojem študijskem področju;
• razvijajo svoje prečne spretnosti, kot so komunikacija, jezik, reševanje problemov, medkulturne spretnosti in raziskovalne spretnosti;
• razvijajo svoje spretnosti, usmerjene v prihodnost, kot so digitalne spretnosti, ki jim bodo omogočile reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov;
• se olajša njihov osebni razvoj, na primer sposobnost prilagajanja novim situacijam in samozavest.

PRIČAKOVANI UČINKI MOBILNOSTI

Pričakovani učinki mobilnosti za študente zajemajo enega ali več rezultatov:

• izboljšan učni uspeh;
• boljša zaposljivost in poklicne možnosti;
• okrepljena samoiniciativnost in podjetništvo;
• večja samostojnost in samozavest;
• izboljšani znanje tujih jezikov in digitalne kompetence;
• okrepljena medkulturna zavest;
• aktivnejša udeležba v družbi;
• boljša osveščenost o evropskem projektu in vrednotah EU;
• večja motivacija za sodelovanje v prihodnjem (formalnem/neformalnem) izobraževanju ali usposabljanju po obdobju mobilnosti v tujini.

VRSTE MOBILNOSTI

Študenti lahko na mobilnost odidejo z namenom študija ali z namenom prakse, ali pa se udeležijo krajših intenzivnih programov (KIP). Aktivnosti obsegajo:

• obdobje študija v tujini na partnerski visokošolski instituciji. Obdobje študija v tujini mora biti del študentovega študijskega programa, ki vodi do dokončanja katerega koli cikla študija. Obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Taka kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini;
• prakso (usposabljanje, delovna praksa) v tujini v podjetju, raziskovalnem inštitutu, laboratoriju, organizaciji ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so prakse v tujini v katerem koli ciklu študija in za nedavne diplomante. V to so zajeta tudi asistentstva za poučevanje za študente, ki bodo postali učitelji, in raziskovalna asistentstva za študente in doktorande v kateri koli ustrezni raziskovalni ustanovi.
• doktorsko mobilnost: da bi se bolje izpolnile raznolike potrebe doktorandov po učenju in usposabljanju ter zagotovile enake možnosti, lahko doktorandi in tisti, ki so pred kratkim dokončali doktorski študij (podoktorski diplomiranci), opravijo kratko ali daljše obdobje fizične mobilnosti za študij ali prakso v tujini. Spodbuja se dodajanje virtualne komponente fizični mobilnosti;
• kombinirano mobilnost: vsako študijsko obdobje ali praksa v tujini, vključno z doktorsko mobilnostjo, se lahko opravi kot kombinirana mobilnost, ne glede na to, koliko časa traja. Kombinirana mobilnost je kombinacija fizične mobilnosti z virtualno komponento, ki olajša spletno izmenjavo in timsko delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta lahko na primer na spletu združi učeče se iz različnih držav in z različnih študijskih področij, da bi se udeležili spletnih tečajev ali pa skupaj in hkrati opravili naloge, ki so priznane kot del njihovega študija.

Vsak študent lahko kombinirano mobilnost opravi tudi z udeležbo v kombiniranem intenzivnem programu.

Poleg tega bodo lahko študenti, ki se ne morejo udeležiti dolgotrajne fizične mobilnosti za študij ali prakso (npr. na primer zaradi svojega študijskega področja ali ker imajo manj možnosti za udeležbo), opravili kratkotrajno fizično mobilnost tako, da jo bodo kombinirali z obvezno virtualno komponento.

UPRAVIČENI UDELEŽENCI

Programa mobilnosti se lahko udeležijo:

1. študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo),
2. doktorski študenti in doktorandi, pri čemer v primeru doktorske mobilnosti mora imeti udeleženec raven 8 EOK,
3. novi visokošolski diplomanti, ki se lahko udeležijo mobilnosti za prakse. Organizacija upravičenka se lahko odloči, da ne bo nudila praks za nove diplomante. Pri tem velja, da mora nove diplomante izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo oz. zaključijo študij.

DESTINACIJE

Mobilnosti so možne v partnerske in programske države iz sledečega seznama – Seznam programskih in partnerskih držav ter Regij 1-14, institucije pa lahko prav tako gostijo udeležence učne mobilnosti iz teh upravičenih držav.

Mobilnost iz držav programa v partnerske države ima dvojen cilj:

1. študentom in osebju ponuja več priložnosti za mednarodne izkušnje ter pridobivanje v prihodnost usmerjenih in drugih ustreznih spretnosti po vsem svetu.
2. visokošolskim institucijam iz držav programa omogoča, da vzpostavijo dolgoročno trajnostno mednarodno sodelovanje s partnerskimi institucijami iz partnerskih držav.

Do 20 % sredstev, dodeljenih projektu mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja, se lahko uporabi za financiranje izhodne mobilnosti študentov in osebja visokošolskih institucij v državah programa v katero koli partnersko državo na svetu (Regije 1–14).  Te priložnosti so namenjene spodbujanju organizacij v državi programa, da razvijejo aktivnosti izhodne mobilnosti z več partnerskimi državami, pri čemer se pričakuje, da bodo zajele čim večje geografsko območje.

TRAJANJE MOBILNOSTI

Obdobje študija v tujini lahko traja od najmanj 2 meseca do največ 12 mesecev.

Obdobje prakse v tujini lahko traja od najmanj 2 mesecev do največ 12 mesecev.

Mobilnost za študij in/ali prakso za doktorande: od 5 do 30 dni ali od 2 do 12 mesecev (mobilnost za študij lahko vključuje dodatno obdobje prakse, če je to načrtovano).

Vsi študenti, zlasti tisti, ki se ne morejo udeležiti dolgotrajne fizične mobilnosti za študij ali prakso, lahko krajšo fizično mobilnost kombinirajo z virtualno komponento.

UPRAVIČENE ORGANIZACIJE

V primeru mobilnosti za namene študija ali udeležbe v KIP  je lahko organizacija gostiteljica katerakoli tuja institucija, nosilka ECHE listine, s katero ima Nova univerza sklenjen veljaven medinstitucionalni bilateralni sporazum  (t. i.«Inter-institutional Agreement«). Seznam veljavnih sporazumov se nahaja TUKAJ.

V primeru mobilnosti študentov za prakso je lahko organizacija gostiteljica:

• katera koli javna ali zasebna organizacija iz države programa ali partnerske države, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij, na primer:
• javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
• javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
• veleposlaništvo ali konzularno predstavništvo države programa, v kateri je organizacija pošiljateljica;
• socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
• raziskovalni inštitut;
• fundacija;
• šola/zavod/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
• neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
• organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve;
• visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE, ali visokošolska institucija iz partnerske države, ki je priznana s strani pristojnih organov in je pred začetkom izvajanja mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnericami iz držav programa.

Naslednje vrste organizacij niso upravičene do pridobitve statusa gostiteljice za mobilnost študentov za prakse:

• institucije in drugi organi EU, vključno s specializiranimi agencijami,
• organizacije, ki upravljajo programe EU, na primer nacionalne agencije Erasmus+ (da ne pride do morebitnega navzkrižja interesov in/ali dvojne dodelitve sredstev).