Kazensko pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Študijska leta
Jezik poučevanja
slovenščina
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| 60 | 20 | 120 | 8 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 1. letnik študija.
Vsebina
Uvodna razlaga:
- pomen, normativne značilnosti in razčlenjenost kazenskega prava,
- viri kazenskega materialnega prava in načini njihove razlage v različnih fazah udejanjanja tega prava,
- kazenskopravna znanost, razvoj šol kazenskega prava in njihov vpliv na pozitivno kazensko pravo,
- internacionalizacija kazenskega prava po znanstveni poti in sodelovanje z drugimi (pomožnimi) znanostmi.
Temelji evropskega kazenskega prava:
- zgodovinski razvoj kazenskega prava v Evropi od konca 18. stoletja,
- kazensko pravo pri Slovencih v 20. stoletju pred osamosvojitvijo in po njej,
- osnove kazenskega prava Sveta Evrope,
- osnove kazenskega prava EU.
Splošne značilnosti pozitivnega kazenskega prava:
- načela kazenskega materialnega prava (vključenost v pravno državo, načelo zakonitosti, krivdno načelo, načelo pravičnosti in načelo humanizacije kazenskih sankcij),
- oblika udejanjanja kazenskega prava (kazenski zakoni, razdeljenost na splošni in posebni del, kodificiranost kazenskega prava, posebni in stranski kazenski zakoni, sodbe rednih sodišč, pravna mnenja občne seje Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča),
- veljavnost kazenskih zakonov: krajevna, časovna in osebna.
Temelji nauka o kaznivem dejanju:
- človekovo dejanje kot pogoj za kazensko odgovornost,
- objektivno-subjektivna koncepcija kaznivega dejanja,
- vrste izvršitvenih dejanj,
- splošne modalitete: način, kraj in čas storitve kaznivega dejanja,
- vrste posledic in problem vzročne zveze,
- pripravljalna dejanja, poizkus in dokončano kaznivo dejanje,
- enovitost in pluralnost dejanj,
- stek in navidezni stek kaznivih dejanj,
- protipravnost in določenost kaznivega dejanja v zakonu,
- izključitve kaznivega dejanja in
- izključitve kaznivosti.
Krivda:
- razmerje med krivdo, kaznivim dejanjem in kaznijo,
- psihološke in normativne sestavine krivde, definiranje krivde v zakonu in njena ugotovitev v sodbi,
- naklepna in malomarnostna krivda,
- krivda kot subjektivna protipravnost storilčevega ravnanja,
- neprištevnost, zmota (dejanska, pravna), skrajna sila in še drugi primeri izključitve krivde.
Subjekti kaznivega dejanja:
- fizična in pravna oseba kot aktivni subjekt kaznivega dejanja,
- vrste storilstva,
- udeležba: napeljevanje in pomoč,
- posebne določbe o hudodelski združbi.
Kazni in druge kazenske sankcije:
- kazenskopravne teorije o pomenu, potrebnosti in primernosti kaznovanja,
- kazni (vrste in meje, odmera),
- opozorilne sankcije (pogojna obsodba, sodni opomin),
- varnostni ukrepi in pravne posledice obsodbe,
- civilne sankcije v kazenskem pravu,
- temeljne določbe o izvršitvi kazenskih sankcij,
- ugasnitev učinkov kazenskih sankcij,
- zastaranje, rehabilitacija, amnestija, pomilostitev.
Posebni del:
- pregled najpomembnejših inkriminiranih dejanj, storjenih zoper:
- individualne pravne vrednote,
- skupne pravne vrednote
- pravne vrednote iz okrilja države
- mednarodno priznane pravne vrednote.
Cilji in kompetence:
Predmet uvaja študenta v pravno mišljenje in pravno izrazoslovje na področju kazenskega materialnega prava. Študent se seznani s temeljnimi teoretični pojmi in instituti kazenskega materialnega prava, kot so navedeni zgoraj. Študent je sposoben praktično analizirati konkretno kaznivo dejanje (opredelitev dejanja, analiza z vidika elementov kaznivega dejanja, krivda, kazni in sankcije itd.).
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Študent pridobi sposobnost znanstvene analize problemov z navedenih pravnih področij, vrednotenja različnih teoretičnih stališč, uporabo primerjalno pravne metode, kritične analize sodne prakse in znanje za zahtevnejšo argumentacijo. Študent pridobi sposobnost samostojne analize praktičnega primera z vidika opredelitve morebitnih kazenskomaterialnih problemov.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja z aktivno udeležbo študentov; utrjevanje snovi na vajah s preučevanjem praktičnih primerov.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit 100%