Primerjalno ustavno pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
40 | 20 | 90 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.
Vsebina
Predmet omogoča študentom širše in poglobljeno znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu. Gre za kombinacijo nacionalnega in primerjalnega prava. Kot nadgradnja študija o nacionalnem ustavnem oziroma pravnem sistemu primerjalna metoda seznanja študente z ureditvami drugih držav, izhajajoč iz posebnosti po posameznih svetovnih regijah in upoštevajoč značilne tipe pravnih oziroma ustavnih sistemov.
- Prvi blok:
Prvi del
Ideja konstitucionalizma (elementi konstitucionalizma, klasični sistemi konstitucionalizma,
ustavne reforme – posebej v novih demokracijah)
Drugi del
Sodna in ustavnosodna presoja ustavnosti (judicial and constitutional review), sistemi in
modeli.
- Pojem in razvoj presoje ustavnosti (pojem presoje ustavnosti, razvoj presoje ustavnosti v
svetu, opredelitev ustavnega sodstva, pomen sodne presoje ustavnosti, primerjalna ureditev
ustavnega sodstva)
- Sistemi presoje ustavnosti (zunajsodni in sodni sistem, ameriški model, evropski model,
mešani model, francoski model, New Commonwealth model, drugi modeli presoje, sistemi
brez sodne presoje ustavnosti)
- Oblike presoje ustavnosti (preventivna in represivna presoja, konkretna in abstraktna
presoja, vrste in pravna narava ustavnosodnih odločitev, federalizem in ustavno sodstvo)
- Mednarodne povezave organov sodne presoje ustavnosti
- Drugi blok:
Prvi del
- Zgodovinsko poreklo ustavnih sistemov
- Razvoj
- Materialni pojem pravnega oziroma ustavnega sistema
- Socialno ekonomski vzroki nastajanja pravnih sistemov in nastajanja ustavnih sistemov v
obliki pisanih ustav
- Posamezne skupine sistemov
5.1 Zgodovinska razvrstitev
5.2 Geografska razvrstitev in geografski poreklo sistemov
5.3 Temeljne značilnosti posameznih sistemov
5.3.1 ZDA
5.3.2 Velika Britanija
5.3.3 Nemčija
5.3.4 Švica
5.3.5 Nove demokracije
5.3.6 Afrika
5.3.7 Azija
5.3.8 Srednja in Južna Amerika
5.3.9 Avstralija
- Metode pri proučevanju sistemov
6.1 Pravni pristop
6.2 Sociološki pristop
6.3 Zgodovinski razvoj: stare in nove primerjalne študije, proces globalizacije, vplivi
preobrazbe pravnih sistemov v devetdesetih letih 20. stoletja)
- Vrste sistemov, s posebnim ozirom na strukturo sistema
7.1 Pisane in nepisane ustave
7.2 Pisane in dokumentarne ustave
7.3 Kodificirane in nekodificirane ustave
7.4 Čvrste in gibke ustave
7.4 Teritorialna organizacija oblasti v državah z unitarno in federativno strukturo
- Kompleksno gledanje na ustavo
- Kršitve ustave, ustavne tranzicije, prevzemanje ustavnih besedil kot vzorcev in
transplantacije ustav
- Prelomni trenutki in tranzicija
- Utrjevanje sistema: sodišča in demokracija
Drugi del
- Nacionalna pravna oziroma ustavna ureditev in njene sestavine, primerjalne relacije do
tujih sistemov
- Posebnosti posameznih tipov ureditev
2.1 Materialni vidik (vsebinske posebnosti urejanja posameznih ustavnih institutov v
nacionalnih sistemih)
2.2 Formalni vidik (posebnosti oblike ustavnih besedil)
- Sistem in ustava v formalnem smislu
- Odstopanje od elementov ustave v formalnem smislu
- Viri ustavnega prava
5.1 Nacionalni viri
5.2 Mednarodni viri
5.3 Hierarhija: ustava, ustavni zakon, zakoni in drugi splošni akti, mednarodni dokumenti,
sodna praksa, ustavne tradicije in običaji, teorija, splošna pravna načela, morala.
- Oblikovanje ustavnega besedila, koncepti, modeli (Blaustein,
www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.htm
III. Tretji blok:
- Človekove pravice s primerjalnega vidika
- Nacionalno varstvo.
2.1 Formalno varstvo (redno sodstvo, posebno sodstvo, ustavno sodstvo).
2.2 Neformalno varstvo (ombudsman, nevladne organizacije itd.)
- Mednarodno varstvo:
3.1 Univerzalno varstvo (Organizacija združenih narodov).
3.2 Regionalno varstvo (Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropsko sodišče za
človekove pravice, Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, Interameriško sodišče za
človekove pravice; Afriško sodišče za človekove pravice; Mednarodno sodišče za človekove
pravice po Daytonskem sporazumu (BiH)
- Vpliv mednarodnega varstva na nacionalno varstvo
- Četrti blok:
- Primerljivost pravnih oziroma ustavnih sistemov
- Raven primerljivosti pravnih oziroma ustavnih sistemov
- Primerjalne metode:
3.1 nižje ravni: empirični opis, zgodovinska razlaga.
3.2 višje ravni: tematska primerjava.
- Zgodovinska metoda: Pravni/ustavni sistemi so produkt zgodovine in jih je mogoče
razložiti le s številnimi zgodovinskimi faktorji.
- Institucionalna metoda: Pravni/ustavni sistemi so kvalificiran politično pravni pojav.
- Ideološka metoda: Sisteme je mogoče ocenjevati na podlagi bolj ali manj skladnega zbira
vrednot in norm.
- Funkcionalna metoda: Sistemi so eden od številnih pojavov v družbi in so hkrati element
sociološko političnega sistema.
- Strukturalno funkcionalna metoda: Kot drugi pojavi, so sistemi eden od determinant
strukture družbe in hkrati je tudi struktura ena od determinant sistemov.
- Sistemska metoda: se ukvarja s problemi političnih in pravnih relacij v okviru konkretnih sistemov.
Cilji in kompetence:
Študenti bodo razvili splošne kompetence: znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
- Obveznost sodelovanja na predavanjih in vajah.
- Predstavitev v naprej predpisanih primerov, ki vpliva na končno oceno izpita.
- Neobvezni kolokvij pred izpitom, bodisi esejskega tipa ali take home, namenjen samo-preverjanju znanja.
- Opraviti pisni izpit, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.
Vaje: primerjava strukture Ustave RS s strukturami tujih ustav (www.concourts.net; www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.html); primerjava odločitve v postopku ustavne pritožbe Ustavnega
sodišča Slovenije (www.us-rs.si) s sorodno odločitvijo tujega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (www.echr.coe.int).
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit 70%
Naloge 30%