Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Študijska leta
Jezik poučevanja
slovenščina
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 20 | 50 | 4 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
- Urejen status študenta EPF
- Zanimanje za mednarodne odnose
- Navzočnost pri predavanjih in vajah
- Poznavanje priporočene literature
Vsebina
Temeljno vprašanje mednarodnih odnosov, s tem pa tudi predmeta Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi (v nadaljevanju MSMO) je vprašanje vojne in miru. Pri predmetu MSMO uvodoma definiramo pojme iz naslova, pri čemer poudarjamo izvor moderne »svetovne ureditve« v vestfalskem sistemu (1648), ki je uveljavil suverenost držav, in njegovo novejšo aplikacijo – dunajski kongres (1815), s katerim so se končale napoleonske vojne, predvsem pa francoska revolucija. Vestfalski in dunajski sistem so napadali in kršili nacionalni prevrati in revolucionarna gibanja, v novejšem času predvsem fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Najnovejši primer kršitve vestfalskega sistema je Islamska država (ISIS). To zgodovinsko dogajanje je povezano z realističnimi (Morgenthau, Kissinger) in idealističnimi (Wilson) teorijami mednarodnih odnosov.
Posebna pozornost velja vprašanju samoodločbe, koncu kolonializma, prelomnim dogajanjem po padcu Berlinskega zidu in ločevanju narodov od držav, npr. jugoslovanski krizi, razpadu Sovjetske zveze in različnim prizadevanjem za narodno neodvisnost, pri čemer je potrebno podrobneje preučiti pojme, kot so ljudstvo, narod, etnična skupnost, nacija in država.
V nadaljevanju se ukvarjamo z vlogo, ki so jo igrali Slovenci in ki jo igra Slovenija na mednarodnem prizorišču. Za ta namen predstavljamo mejnike od leta 1848 (preko Majniške deklaracije, Krfske deklaracije, Čebinske izjave, temeljnih točk OF…) do leta 1987 (Nova revija, nove stranke…). Vse vojne se končajo s pomočjo diplomacije. Diplomacija se ukvarja s tehnologijo miru (mednarodna pogajanja, konference, sporazumi, konvencije, resolucije…). V okviru MSMO je posebna pozornost posvečena vzpostavljanju slovenske diplomacije in njenim preizkušnjam (Brioni, Haag, španski kompromis, sporazum Drnovšek-Račan. Dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ…), predvsem pri predsedovanju OVSE in EU.
V 19. stoletju se meddržavni odnosi regulirajo s kongresi, pozneje z (mirovnimi) konferencami. Danes so za ta namen pooblaščeni npr. generalna skupščina OZN, Stalni svet OVSE, Svet Evrope, Evropski svet (EU), Severnoatlantski svet (NATO)… V okviru MSMO obravnavamo mednarodnopravne instrumente, kot so: Ustanovna listina OZN 1945, Washingtonska pogodba 1949, ADP 1955, Dunajske konvencije 1961 (dipl. odnosi), 1963 (konzul. odnosi), 1969 (pogodb. pravo), Deklaracija »1514« (1960), Helsinška sklepna listina 1975, Osimski sporazumi 1975, Sporazum Drnovšek-Račan 2001, Brionska izjava 2005, Lizbonska pogodba 2007-2009, Arbitražni sporazum 2009-2011.
V geopolitičnem pogledu so Slovenci omahovali med pripadnostjo Vzhodu in pripadnostjo Zahodu:
Kakšnih tisoč tristo let nazaj so se naši predniki – ne brez težav in žrtev – priključili krščanstvu in Zahodu.
V 15. in 16. stoletju so se Slovenci soočili zbrutalnimi turškimi vpadi z Vzhoda. Kljub velikim žrtvam in množičnemu ugrabljanju mladih ljudi (za sužnje ali janičarje) so Slovenci ubranili vzhodne meje Zahoda.
Slovensko življenje (na Zahodu) se je nadaljevalo v območju Avstrije in – kratek čas – celo v območju Francije.
V prvi svetovni vojni, v kateri je umrlo mnogo naših prednikov, smo se znašli na napačni strani zgodovine, ki nas je priključila balkanskim zmagovalcem, s tem pa za spoznanje približala Vzhodu.
Slovenskih bojišč druge svetovne vojne je bilo – predvsem zaradi povezave med uporom zoper okupatorje in revolucijo – več. Vojna je povzročila razkole med privrženci in nasprotniki komunistične revolucije pa celo med Slovenci, ki so sodelovali z zavezniki v okviru partizanskega gibanja in londonske vlade. Že med vojno, predvsem pa po njej je prihajalo do množičnih pobojev in surovih obračunov z ideološkimi nasprotniki – podjetniki, duhovniki, izobraženci in drugimi. Slovenske oblasti so organizirale montirane sodne procese (npr. Nagodetov proces, v katerem sta bila na smrt obsojena Ljubo Sirc in Boris Furlan). Slovenija se je – kljub neuvrščeni retoriki – premaknila na Vzhod.
Konec hladne vojne je Slovencem ponudil priložnost za vrnitev na Zahod. Prišlo je do ustanovitve samostojne države in prehoda k demokratični ureditvi. Nova realnost naj bi načeloma omogočila narodno spravo.
Slovenska diplomacija je nastala na (ne vselej posrečeni) podlagi jugo-diplomacije, ki vendar zasluži ustrezno označitev. Pomembne so naslednje téme: Diplomatsko izročilo evropskih velesil, avstrijska diplomacija, jugoslovanska diplomacija, slovenska diplomacija: (Brioni 7. julij 1991); predstavljamo posamezne znamenite osebnosti: Metternich, Talleyrand, Ribbentrop, Molotov, Kardelj, Genscher, Baker, Kozirev, Albright… Predmet analize bojo ministrstva, kabineti, sveti za nacionalno varnost, parlamentarni odbori… Na kratko bomo prikazali stroške tradicionalnih in novih, velikih in manjših diplomacij, zunanje službe EU in domače diplomacije (DKP).
Eno ključnih vprašanj MSMO se glasi: zakaj je slovenska država nastala šele leta 1991? To vprašanje je povezano z »vprašljivostjo« slovenskega naroda v preteklosti (Vidmar: Kulturni problem slovenstva 1932, Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja 1939, Pirjevec: Vprašanje naroda 1970).
Zanimajo nas slabosti in prednosti majhnih skupnosti, za katere sta značilni visoka socialna povezanost in visoka socialna kontrola. V mednarodnih odnosih srečamo stališča, da so majhne države enakopravne, pa tudi, da imajo majhne države enake dolžnosti kot velike.
Cilji in kompetence:
Študenti naj bi si pridobili znanja, ki jim bodo – doma in v EU – omogočila objavljanje in poglobljeno raziskovanje na področju mednarodnih odnosov; delo v ustanovah, ki se ukvarjajo z mednarodnimi zadevami.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Predmet MSMO omogoča vstop v teorijo in prakso mednarodnih odnosov. Na njegovi podlagi bodo slušatelji bolje razumeli pomen neodvisne države, zunanjepolitične strategije, diplomacije, mednarodnega prava, suverenosti in mednarodnih povezav. Študij usposablja študente za neodvisne in kompetentne analize svetovnega dogajanja in slovenskega mednarodnega položaja.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja nosilca s prezentacijo »power-point«; seminarji, seminarske naloge…
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 100%