Prioritete programa Erasmus+

Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja in raznolikosti, trajnostnega razvoja (zeleni Erasmus+), digitalnega prehoda in aktivne participacije oz. sodelovanja v demokratičnem življenju (več).

Vključujoči Erasmus+

Ob najavi Erasmus+ programa 2021–2027 so bile predstavljene tudi nove prioritete za naslednjih 7 let, ena izmed njih je inkluzija oz. vključevanje. Vključevanje v Erasmus+ programu razumemo kot prizadevanja za večanje dostopnosti programa, za čim večjo in raznoliko udeležbo ter spodbujanje enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi. Z različnimi aktivnostmi znotraj programa bomo spodbujali identifikacijo ovir, ki udeležencem z manj priložnostmi preprečujejo dostop v enaki meri in tudi mehanizmov za odstranjevanje teh ovir.

V želji, da bi bil Erasmus+ program dostopen kar se da široki skupini udeležencev in udeleženk spodbujamo institucije k vključujočim pristopom, v vseh projektnih fazah in vseh fazah aktivnosti.

Evropska komisija je za lažje izvajanje vključujočega pristopa pripravila krovni strateški dokument Implementation guidelines Erasmus+ and European Solidarity Corps Inclusion and Diversity Strategy oz. Strategijo vključevanja in raznolikosti. V Strategiji je identificiranih osem glavnih kategorij ovir, ki jih program identificira kot najpogostejše pri onemogočanju polne vključitve:

1. Posebne potrebe: fizične, duševne, intelektualne ali senzorične motnje.
2. Zdravstvene težave: hude oz. kronične bolezni, zdravstvene motnje, druga telesna ali duševna stanja.
3. Ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: manjša učna uspešnost, mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in brezposelni mladi, nizko kvalificirani odrasli.
4. Kulturne razlike: posamezniki z migrantskim ali begunskim ozadjem, novo prispeli migranti, pripadniki nacionalnih ali etničnih manjšin, uporabnike znakovnega jezika oz. z jezikovnim prilagajanjem, težave s kulturno vključenostjo itd.
5. Družbene ovire: omejene socialne kompetence, asocialna ali visoko tvegana vedenja, (nekdanji) storilci kaznivih dejanj in uporabniki drog/alkohola, ostala socialna marginalizacija, specifične družinske okoliščine (prva oseba v družini, ki se izobražuje na terciarni ravni, starši (zlasti samohranilci/samohranilke), skrbniki, hranitelji, sirote, osebe iz institucionalne oskrbe itn.).
6. Ekonomske ovire: nizki življenjski standard, nizki dohodki, izobraževanje ob delu, prejemniki socialnovarstvenih dodatkov, dolgotrajno brezposelni, negotove življenjske razmere ali revščina, brezdomci, finančne težave itd.
7. Ovire, povezane z diskriminacijo: diskriminacije zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, religije, prepričanj, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kadar gre za kombinacijo ene ali več omenjenih diskriminatornih ovir.
8. Geografske ovire: življenje na oddaljenih ali podeželskih območjih, majhnih otokih ali v obrobnih oddaljenih regijah, v predmestjih, v območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, slaba infrastruktura) itd.