- Domov
- >
- Raziskovanje
- >
- Ravnanje z raziskovalnimi podatki
Ravnanje z raziskovalnimi podatki
Ustrezno načrtovanje njihovega zbiranja, organiziranja, shranjevanja, varovanja in objave prispeva h kakovosti, preglednosti in ponovljivosti raziskav.
Kaj so raziskovalni podatki?
Raziskovalni podatki so podatki, ki jih raziskovalci zbirajo, opazujejo,
ustvarjajo, pridobivajo ali uporabljajo pri svojem raziskovalnem delu.
Raziskovalni podatki so lahko na primer:
- podatki, pridobljeni z anketami, intervjuji ali fokusnimi skupinami;
- transkripti in anonimizirani zapisi;
- zbirke zakonodaje, sodne prakse in drugih pravnih dokumentov;
- statistični podatki in preglednice;
- podatki iz javnih evidenc in podatkovnih zbirk;
- bibliografske zbirke;
- fotografije, zvočni in videoposnetki;
- programska koda in druga raziskovalna orodja;
- dokumentacija in metapodatki, potrebni za razumevanje podatkov.
Mednje spadajo tudi že obstoječi podatki, ki jih pridobi iz javnih evidenc,
arhivov, repozitorijev, podatkovnih baz ali od drugih raziskovalcev.
Kaj je načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki?
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki oziroma NRRP
je dokument, v katerem raziskovalec opredeli, kako bo z raziskovalnimi
podatki ravnal med raziskavo in po njenem zaključku.
V načrtu se navede zlasti:
- katere podatke bo raziskovalec uporabljal ali ustvarjal;
- kako bodo podatki zbrani oziroma pridobljeni;
- kje in kako bodo shranjeni;
- kako bodo izdelane varnostne kopije;
- kdo bo imel dostop do podatkov;
- kako bodo zaščiteni osebni, občutljivi ali zaupni podatki;
- kako bodo podatki organizirani in dokumentirani;
- kateri podatki bodo objavljeni;
- v katerem repozitoriju bodo podatki trajno shranjeni;
- pod katerimi pogoji bodo podatki dostopni za ponovno uporabo.
dela med raziskavo spremeni, se načrt po potrebi dopolnjuje in posodablja.
Kdo mora pripraviti NRRP?
NRRP pripravijo raziskovalci, kadar to zahtevajo financer raziskovalnega
projekta, pogoji javnega razpisa, pogodba o financiranju ali pravila
raziskovalne organizacije.
Pri raziskavah, ki so iz javnih virov sofinancirane najmanj v višini
50 odstotkov, je treba upoštevati zahteve zakonodaje s področja odprte
znanosti ter zahteve posameznega financerja.
Raziskovalci morajo pred začetkom projekta preveriti:
- ali je priprava NRRP obvezna;
- kateri obrazec morajo uporabiti;
- do katerega roka ga morajo pripraviti;
- ali ga morajo med projektom posodabljati;
- ali mora biti NRRP javno objavljen;
- do katerega roka morajo objaviti raziskovalne podatke.
konkretnega javnega razpisa.
Ravnanje s podatki med raziskavo
Iskanje in pridobivanje podatkov
Pred zbiranjem novih podatkov je priporočljivo preveriti, ali ustrezni
podatki že obstajajo v javnih evidencah, podatkovnih bazah, arhivih
ali repozitorijih.
Pri uporabi obstoječih podatkov je treba preveriti njihov izvor,
kakovost, pogoje uporabe, licenco in način citiranja.
Zbiranje in ustvarjanje podatkov
Pred začetkom zbiranja podatkov je treba določiti raziskovalne metode,
vrste podatkov in način njihovega dokumentiranja.
Če raziskava vključuje osebne, občutljive ali zaupne podatke, je treba
pravočasno urediti vprašanja varstva osebnih podatkov, etične presoje
in potrebnih soglasij.
Organiziranje in dokumentiranje
Podatki morajo biti urejeni tako, da jih je mogoče pozneje razumeti in uporabljati.
Priporočljivo je:
- vzpostaviti pregledno strukturo map;
- določiti enoten način poimenovanja datotek;
- ustrezno označevati različice dokumentov;
- zapisovati uporabljene metode in postopke;
- podatkom dodati metapodatke in spremno dokumentacijo.
Shranjevanje in varovanje
Podatki morajo biti med raziskavo varno shranjeni in zaščiteni pred
izgubo, nepooblaščenim dostopom ali spremembami.
Raziskovalec mora poskrbeti za:
- redno izdelovanje varnostnih kopij;
- zaščito naprav in uporabniških računov;
- omejevanje dostopa do podatkov;
- varno izmenjavo podatkov med sodelujočimi;
- ustrezno zaščito osebnih in zaupnih podatkov.
se ne sme shranjevati na nezaščitenih napravah, nezavarovanih
prenosnih medijih ali v neodobrenih spletnih storitvah.
Načela FAIR
Z raziskovalnimi podatki je treba ravnati tako, da so čim bolj skladni z načeli FAIR.
To pomeni, da naj bodo podatki:
Načela FAIR ne pomenijo, da morajo biti vsi raziskovalni podatki popolnoma javno dostopni.
Objava raziskovalnih podatkov
Raziskovalne podatke, ki jih je mogoče objaviti, je treba po zaključku
raziskave shraniti v ustreznem in zaupanja vrednem podatkovnem repozitoriju.
Repozitorij naj omogoča:
- dolgoročno hrambo podatkov;
- objavo ustreznih metapodatkov;
- dodelitev trajnega identifikatorja, na primer DOI;
- določitev licence oziroma pogojev uporabe;
- odprti, omejeni ali časovno odloženi dostop.
Prednost ima področni repozitorij, namenjen podatkom z določenega
raziskovalnega področja. Če ustreznega področnega repozitorija ni,
se lahko uporabi splošni oziroma večnamenski repozitorij.
Pri izbiri repozitorija je priporočljivo preveriti, ali:
- sprejema konkretno vrsto podatkov;
- omogoča dodelitev trajnega identifikatorja;
- omogoča določitev različnih načinov dostopa;
- zagotavlja dolgoročno hrambo;
- omogoča uporabo ustrezne licence.
Omejitve dostopa do podatkov
Vseh raziskovalnih podatkov ni mogoče javno objaviti.
Dostop se lahko omeji zlasti zaradi:
- varstva osebnih podatkov;
- varstva zasebnosti sodelujočih v raziskavi;
- varovanja intelektualne lastnine;
- avtorskih pravic;
- poslovnih skrivnosti;
- pogodbenih obveznosti;
- varnosti oseb ali države;
- drugih zakonskih ali etičnih omejitev.
Razloge za omejitev dostopa je treba jasno pojasniti v NRRP.
podatke anonimizirati, omogočiti nadzorovan dostop ali objaviti vsaj
osnovne metapodatke o njihovem obstoju.
Doktorski študenti
Doktorski študent pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki
v sodelovanju z mentorjem in ga med raziskovanjem po potrebi dopolnjuje
ter posodablja.
V načrtu opredeli zlasti:
- katere raziskovalne podatke bo zbiral, ustvarjal ali uporabljal;
- kako bo podatke shranjeval in varoval;
- kdo bo imel dostop do podatkov;
- kako bo uredil varstvo osebnih, občutljivih ali zaupnih podatkov;
- kje in pod katerimi pogoji bodo podatki objavljeni oziroma dolgoročno shranjeni.
Če doktorska disertacija temelji izključno na teoretičnem raziskovanju
in ne vključuje zbiranja, ustvarjanja ali uporabe raziskovalnih podatkov,
študent to v načrtu ustrezno pojasni in utemelji.
pripomočki, objavljenimi med koristnimi povezavami na tej strani.
Obrazci in predloge
Raziskovalci morajo praviloma uporabiti obrazec NRRP, ki ga določa
financer oziroma dokumentacija posameznega javnega razpisa.
Obrazci ARIS
Pri raziskovalnih projektih ARIS uporabite obrazec, ki je bil objavljen
v okviru konkretnega javnega razpisa.
NRRP Asistent
Spletna aplikacija omogoča pripravo in upravljanje načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Koristne povezave in gradiva
Potrebujete pomoč?
Za pomoč pri pripravi NRRP, izbiri repozitorija, objavi raziskovalnih
podatkov, pripravi metapodatkov ali drugih vprašanjih s področja odprte
znanosti se lahko obrnete na:
Osnovne informacije na tej strani so zbrane in prilagojene na podlagi spletnega priročnika ter veljavne slovenske zakonodaje.
- Bezjak S., Grašič J., Korez B., Kverh B., Leskošek B., Romih T., Vipavc Brvar I., Zagorščak M. in Županič A. (2025). Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Dostopano 31. 7. 2026.
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID).
- Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
Spletni priročnik je objavljen pod licenco CC BY 4.0.