[UTRINKI]: Simulacija globalne okoljske konference pri predmetu Mednarodno pravo

V torek, 16.12.2025 je po menorstvom izr. prof. dr. Andraža Zidarja pri predmetu »mednarodno pravo« v okviru 3. letnika Evropske pravne fakultete Nove univerze potekala simulacija globalne konference o varstvu okolja. Scenarij je bil naslednji:

»Podnebne spremembe postajajo vedno bolj pereče in ogrožajo človeštvo. Na zadnjem vrhu  izvajanja Pariškega podnebnega dogovora v Belému, Brazilija (COP30), udeležencem ni uspelo doseči dogovora o opustitvi fosilnih goriv, ki so glavni krivec za globalno segrevanje.

Akademski zbor Evropske pravne fakultete Nove Univerze je globoko zaskrbljen ker so pogajanja zašla v slepo ulico. Segrevanje zemeljske oble ne bi smelo preseči povišanja za 1.5°C glede na predindustrijsko razvojno obdobje. Človekoljubna podstat akademskega poslanstva je pri zboru sprožila pobudo, naj Evropska pravna fakulteta – na podlagi bogatega znanja in širokih mrež poznanstev – organizira globalno okoljsko konferenco z motom:

Prihodnost človeštva je v naših rokah!

Namen konference je, da s skupnimi močmi, medsebojnim razumevanjem ter sodelovanjem dosežemo dogovor, ki bo svet popeljal na pot ohranitve trajnostnega razvoja v prid človeštva. V ta namen je Evropska pravna fakulteta zagotovila vso intelektualno, logistično in moralno podporo za učinkovito izvedbo konference.«

Študenti so bili razdeljeni v pet skupin, in sicer sekretariat, podobno misleče razvite države, manj razvite države, koalicija podjetij proti gloabalnemu segrevanju in nevladna kolacija za boljše globalno podnebje. Po štiri krogih razvnetih diplomatskih pogajanj, je konferenca dosegla naslednje zaključke, ki jih je pripravil sekretariat:

Ljubljanska globalna konferenca – Podnebne spremembe in Pariški podnebni sporazum 

Udeleženci Ljubljanske globalne konference so v okviru večkrožne razprave obravnavali izzive, povezane s podnebnimi spremembami in izvajanjem Pariškega podnebnega sporazuma. Razprava je vključevala predstavnike razvitih in manj razvitih držav, nevladnih organizacij ter gospodarskega sektorja. 

Udeleženci soglašajo, da podnebne spremembe predstavljajo resen in vse bolj neposreden globalni izziv, ki zahteva usklajeno, dolgoročno in vključujoče mednarodno ukrepanje. Pariški podnebni sporazum ostaja temeljni mednarodni okvir za soočanje s tem izzivom, pri čemer je bilo poudarjeno, da je za njegovo učinkovitost ključno dosledno izvajanje že sprejetih mehanizmov. 

Posebna pozornost je bila namenjena načelu skupnih, vendar različno porazdeljenih odgovornosti. Manj razvite države so poudarile svojo omejeno zgodovinsko odgovornost za emisije ter potrebo po večji prožnosti pri izvajanju ukrepov, ob hkratni zagotovitvi pravočasne in ustrezne finančne ter tehnične podpore. Razvite države so potrdile svojo zavezanost prevzemanju vodilne vloge, vključno s financiranjem, prenosom znanja in podporo inovacijam. 

Razprava je pokazala široko soglasje o pomenu sodelovanja z gospodarstvom in nevladnimi organizacijami. Hkrati so bila izražena različna stališča glede hitrosti zelenega prehoda, stopnje regulacije gospodarstva, vloge jedrske energije ter morebitnih sankcij za neizpolnjevanje zavez. 

Udeleženci so se strinjali, da je treba okrepiti preglednost, zaupanje in mehanizme spremljanja izvajanja sprejetih zavez, ob spoštovanju suverenosti držav in njihovih različnih gospodarskih ter energetskih izhodišč. Poudarjena je bila tudi potreba po socialno pravičnem prehodu, ki ne bi nesorazmerno bremenil prebivalstva ali ogrozil osnovnih pogojev za razvoj.

Konferenca zaključuje, da so nadaljnji dialog, postopno približevanje stališč ter dosledno izvajanje obstoječih mednarodnih zavez ključni koraki za učinkovito in pravično globalno odzivanje na podnebne spremembe.

Za izboljšanje problematike podnebnih sprememb bo potrebno še veliko naporov, simulacija okoljske konference pa je korak k temu, da so študenti pridobili določene kompetence glede veščine pogajanj in znanja o okoljskem pravu, še posebej o Pariškem podnebnem sporazumu.