[UTRINKI] Akademski forum: Zakon o psihoterapiji

Včeraj, 20. maja 2025, je potekala znanstvena konferenca, ki jo je v okviru svojega akademskega foruma pripravila Nova univerza na temo Zakona o psihoterapiji. Zakon, ki ga je potrdila Vlada RS bo danes, 21. maja 2025, doživel prvo branje v Državnem zboru RS.

Na dogodku je zbrane uvodoma nagovoril rektor Nove univerze Peter Jambrek, v razpravi pa so gsodelovali prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje, prof. dr. Miran Možina, profesor na slovenski fakulteti dunajske Univerze Sigmunda Freuda, prof. dr. Robert Cvetek s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Boštjan Brezovnik z Evropske pravne fakultete Nove univerze. Prisotne pa je poleg rektorja nagovoril tudi prof. dr. Gorazd Trpin z ljubljanske Pravne fakultete. Panelno razpravo je moderiral dr. Igor Okorn, učni psihoterapevt in supervizor.

Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je poročala o zgodovini nastajanja zakona in o glavnih rešitvah sedanjega predloga. Med drugim je povedala: »Implementacija zakona bo skoraj takoj uredila psihoterapijo na trgu. V javni zdravstveni sistem pa bo le-ta lahko umeščena šele po nujnih korakih, ki so: opredelitev nove vrste zdravstvene dejavnosti, dodatna opredelitev storitev, njene cene, obseg dejavnosti v splošnem dogovoru oziroma uredbi pri posameznih nosilcih. Šele potem bo lahko prišlo do zaposlovanja psihoterapevtov v javnem zdravstvenem sistemu. Strah, da bi psihoterapevti kar naenkrat množično vdrli v zdravstveni sistem, je zato povsem odveč.« 

»Obstoječi predlog zakona še zdaleč ni tisto, kar smo si psihoterapevti želeli. A ga podpiramo, saj je nekje potrebno začeti. Ideja samostojnega poklica psihoterapevta, ki se je začela v Evropi vse bolj širiti, je še relativno nova ideja, ne samo pri nas, tudi v drugih državah in bo še kar nekaj časa potrebnega, da se to uveljavi,« je v nadaljevanju med drugim povedal prof. dr. Miran Možina. 

Na po njegovem zmotne, zavajoče in nestrokovne trditve, ki krožijo v javnosti, se je med drugim osredotočil prof. dr. Robert Cvetek, ki je povedal: »Psihoterapevt ni psiholog in ni psihiater. Gre za drugačno specializirano usposobljenost, drugačno paradigmo in drugačen način dela z ljudmi. V strokovnem smislu je ta razlika jasno razvidna. To, da bi morala biti za psihoterapijo potrebna medicinska izobrazba, preprosto ne drži. Najostrejše kritike na račun  psihoterapevtov ne prihajajo iz psihoterapevtske skupnosti, temveč iz predstavnikov drugih poklicev, ki si prisvajajo pravico, kdo in kaj psihoterapevt sploh je.« 

Zaključil je prof. dr. Boštjan Brezovnik, ki je med drugim povedal: »Duševno zdravje je sestavni del pravic do zdravja, je tudi univerzalna pravica, kar pomeni, da je potrebno temu zdravju posvetiti vso pozornost. Pravica do psihoterapije kot storitve, ki pripomore k boljšemu duševnemu stanju posameznika, je sestavni del te temeljne univerzalne človekove pravice. Ta univerzalnost pomeni, da bi ta storitev morala biti na voljo vsem pod enakimi pogoji, po enaki kvaliteti in po dostopni ceni. Kot pravnik ocenjujem, da je nekje potrebno začeti in, da je ta zakon v tehničnem smislu spisan odlično.« 

Besedilo: Kreativna Baza

Fotografije: Nova univerza