Pravo prostorskega urejanja
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Študijska leta
Jezik poučevanja
slovenščina
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| 35 | 30 | 85 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Pogoj za vključitev v delo je vpis v 3. letnik študija.
Vsebina
- Prostorsko načrtovanje, kot politično ekonomski in ustavnopravni proces;
- Škodljiva praksa na državni in občinski ravni;
- Ekonomska razlaga;
- Primeri, npr. stanovanjska gradnja;
- Ustavno pravni vidik med individualnim in javni interesom;
- Kako spremeniti stanje, primer aktivne zemljiške politike?;
- Zakon o prostorskem načrtovanju.
- Zakaj nova zakonska ureditev?;
- Bistvene novosti;
- Vrste prostorskih aktov, shema priprave in sprejemanja aktov;
- Prehod na nov sistem;
- Obveznosti občin;
- Sprememba ZPN;
- Zakon o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor.
Cilji in kompetence:
Predmet je sestavljen iz splošnega dela, ki obravnava vlogo nepremičnin in prostora, kot ekonomsko in pravno kategorijo, tre posebnega kjer se podrobneje obravnav Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) ter z ter nekatere dele Zakona o graditvi objektov. S pomočjo pristopa, ki jo nudi ekonomska analiza pravnih institucij, študentje spoznajo, prostorsko načrtovanje oz. razpolaganje s prostorom, kot kategorijo ekonomske politike. Hkrati, študentje spoznajo, da je urejanje nepremičnin tudi predmet ustavnopravnega varstvo, pravice do zasebne lastnine ter drugih ustavno varovanih interesov,kot so pravica do zdravega življenjskega okolje, varstvo kmetijskih zemljišč itd.
V posebnem delu pa se študentom predstavi tako temeljna načela, kot cilje ZPN in postopka sprejemanja prostorski načrtov tako na državni, kot na občinski in regionalni ravni s prikazom praktičnega pomena in posledic. Posebej so obdelani primeri stanovanjske gradnje s praktičnimi posledicami.
Predvideni študijski rezultati:
Študent/študentka:
– Razume urejanje prostore, kot prepletanje oblastne in strokovne dejavnosti na državni in lokalni ravni,
– Razume pomen in posledice urejanja prostora za gospodarstva, okolje in kvaliteto življenja posameznika,
– Pozna in razume vlogo posameznih akterju pri sprejemanju prostorskih aktov,
– Pozna in razume vrsto posameznega prostorskega akta in njihovo vzajemno odvisnost,
– Pozna in razume primere dobre in slabe prakse na različnih nivojih odločanja in lahko se kritično opredeli do praktičnih primerov.
Metode poučevanja in učenja:
- Predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri, reševanje problemov);
- Vaje;
- Individualne in/ali skupinske konzultacije (diskusija, dodatna razlaga, obravnava specifičnih vprašanj).
Načini ocenjevanja:
- Ocenjuje se pisni in ustni izpit (ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja).
