Mednarodno okoljsko pravo (izbirni) PMN3
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| Študijski program in stopnja | Študijska smer | Letnik | Semester |
|---|---|---|---|
| Doktorski program Pravo in management nepremičnin 3. stopnje | 1 | 1 |
Vrsta predmeta
izbirni
| Predavanja | Seminar | Sem. vaje | Lab. vaje | Teren. vaje | Samost. delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 6 |
Nosilec predmeta
izr. prof. dr. Rok Lampe
Jezik
Slovenščina
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik študija.
* Predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri, reševanje problemov);
* Vaje;
* Individualne in/ali skupinske konsultacije (diskusija, dodatna razlaga, obravnava specifičnih vprašanj).
Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica
* Ocenjuje se pisni in ustni izpit.
* Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Vsebina
Teoretični pristop k mednarodnem ekološkem pravu
* Antropocentrični temelji mednarodnega ekološkega prava
* Bio in eko-centrični temelji mednarodnega ekološkega prava
* Religijski temelji varstva narave
* Varstvo narave, pravo in etika
* Bioetika in varstvo okolja
Viri mednarodnega ekološkega prava
* Konvencije
* Običaj
* Splošna načela mednarodnega prava
* Subsidiarni viri
Oris zgodovinskega razvoja mednarodnega ekološkega prava
* Stockholmska konferenca 1972
* UNCLOS III
* Konferenca OZN o okolju in razvoju (UNCED)
* Svetovna Listina o naravi (1982)
* Deklaracija iz Rio de Janeira (1992)
* Agenda 21
* Novejši trendi – Johanesburška deklaracija (2002)
Posamezna poglavja mednarodnega ekološkega prava
* Biološka raznolikost
* Konvencija o biološki raznolikosti (CBD)
* Konvencija o varstvu naravne in kulturne dediščine (UNESCO -1972)
* Konvencija o varstvu vodnih področij, posebno habitatov (Ramsar Konvencija)
Varstvo atmosfere, ozračja in podnebja
* Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka
* Dunajska Konvencija o varstvu ozonskega plašča
* Montrealski in Kyotski Protokoli
Varstvo pred atomskimi nesrečami
* Konvencija o pomoči v primeru nuklearnih in radioloških nesreč
* Konvencija o hitrem obveščanju o nuklearnih nesrečah
Varstvo pred škodljivimi odpadki
* Konvencija o nadzoru čezmejnem prometu škodljivih odpadkov
* Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z nevarnimi odpadki
Varstvo flore, favne in naravnih virov
* Konvencija o mednarodnem poslovnem prometu z ogroženimi vrstami favne in flore (CITES)
* Ekološko pravo v Evropski Uniji
* New Policy Area
* Razvoj ekološkega prava v EU
* Posebna načela ekološkega prava v EU
* Zelena knjiga o onesnaževanju okolja
* Obveznost poročanja
* Vloga nacionalnih poročil
* Odgovornost držav
* Sankcije za nesodelovanje
* Vloga sodišča Evropske skupnosti
Primerjalnopravni vidiki ekološkega prava
* Posebnosti ekološkega prava v ZDA (CERCLA, OSHA, delovanje EPA)
* Trendi nemškega ekološkega prava
* 10.3Civilnopravni vidiki varstva okolja (SPZ, OZ, in primerjalnopravni vidiki)
Ekološko pravo in naravne katastrofe
V zadnjih petindvajsetih letih je ekološko pravo močno pridobilo na pomenu in veljavi. Pri tem ne gre za modno muho, saj je razvoju te veje prava botrovala predvsem zavest vedno širšega kroga ljudi. Pri tem ni nenavadno, da se je zavest pričela pojavljati predvsem v ekonomsko bolj razvitih državah in se širi tudi v dežele v tranziciji. Veliko prelomnico pomeni Stockholmska konferenca 1972. leta. Ekološko pravo je po svoji naravi pravna veja, ki jo sicer lahko uvrstimo v javno pravo, vendar jo zelo pogosto prepletajo tudi pomembni elementi drugih pravnih vej, na primer odškodninske sankcije. Onesnaževanje okolja tudi ni več le problem ene same države, saj z lahkoto doseže drugo državo. Gre na primer za precej pogoste primer onesnaženja rek, zraka, morja, itd. Na področju mednarodnega sodelovanja potekajo aktivnosti iskanja novih pravnih rešitev. Pravo Evropske skupnosti, ki ekološko pravo uvršča med t.i. new policy areas, dovoli reševanje teh sporov nacionalnim sodiščem, kljub temu pa ostaja vrsta odprtih vprašanj, ki se bodo poenotila s sprejemom raznih konvencij v pripravi.
Učna enota prispeva k razvoju naslednjih splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc:
– poznavanje ekološkega prava;
– sposobnost razumevanja procese pravnih orodij za doseganje ciljev;
– sposobnost prepoznavanja primerov morebitnih onesnaženosti pri načrtovanju nepremičnin;
– sposobnost analiziranja, sintetiziranja pridobljenih znanj, predvidevanja rešitev in njihovih posledic;
– sposobnost fleksibilnega prenosa znanj v prakso;
– sposobnost razumevanja in reševanja sporov na ekološkem področju;
– komuniciranje s strokovnjaki iz različnih nepremičninskih področij ter z različnimi interesnimi skupinami.
Temeljni literatura in viri / Readings:
- Poudarek študija je na posameznih mednarodnopravnih dokumentih in analizi odločitev mednarodnih teles s področja ekološkega prava.
- R. W. Findley, D. A. Farber, International Environmental Law, West Wadsworth, 1997.
- D’Amato (Ed.), International Environmental Law Anthology, Anderson 1997.
- J. Šinkovec, Pravo okolja, Načela in mednarodnopravni prikaz ČZ Uradni list Republike Slovenije, Zbirka učbeniki, Ljubljana 1994.
- R. Lampe, Theoretical Apects of Transboundary Evironmental Impacts, Dillemas Imposed and Critical Review, Regional Contact 2001, str. 137-147.
Cilji in kompetence:
Predvideni študijski rezultati:
Metode poučevanja in učenja:
Načini ocenjevanja:
Reference nosilca / Lecturer’s references: