Kanonsko pravo Katoliške cerkve
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 120 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik..
Vsebina
Področje prava, ki obravnava pravna pravila v odnosih med državo in cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi, odnose v področju človekovih pravic, ki zadevajo to področje, in notranja pravna ureditev teh skupnosti samih, kolikor je le ta relevantna za pravni red države, pri nas v preteklem komunističnem režimu povsem zanemarjeno in neobdelano. Celo izraza, s katerim to področje označujejo v nemško govorečih deželah (“Staatskirchenrecht”) pri nas ne srečamo. Po nemškem zgledu ga torej lahko imenujemo državno cerkveno pravo, se pravi tisto področje prava, ki zadeva položaj in delovanje verskih skupnosti in se prepleta z ustavnim, upravnim in mednarodnim javnim pravom.
Z demokratizacijo je nastopilo povsem drugačno stanje. Ustava RS v 7. členu jasno pravi, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. To pomeni tudi, da se ver. skupnosti udejstvujejo na področju sociale, dobrodelnosti ter vzgoje in izobraževanja. S tem se odpira široka paleta odnosov med cerkvami in političnimi skupnostmi, pa tudi med cerkvami in drugimi ustanovami civilne družbe. V okviru predmeta Kanonsko pravo so tako umeščene naslednje vsebine.
Temeljne značilnosti kanonskega prava katoliške Cerkve: Kanonsko pravo kot notranje avtonomno pravo katoliške Cerkve. Ker je katolicizem religija okolja in ker notranja pravna ureditev vpliva na urejanje odnosov med državo in katoliško Cerkvijo in vseh drugih odnosov, se študentje seznanijo z najbolj značilnimi pravnimi določili kanonskega prava.
Pravni status verskih skupnosti: določila slovenskega ustavnega in pravnega reda na vseh s pravnim položajem verskih skupnosti povezanih področjih: pravni položaj pravnih oseb, premoženjskopravni položaj, vzgoja in izobraževanje, javno delovanje, zakonsko pravo, spomeniško varstvo, delovno in socialno pravo, kazensko pravo, davčna zakonodaja, vojaško pravo itd.
Primerjalnopravni prikaz pravne ureditve razmerja med državo in Cerkvijo v Evropi: konkordatno pravo katoliške Cerkve; značilne konkordatne ureditve v Evropi; primerjava naše ureditve z drugimi.
Temeljne značilnosti katoliškega nauka o družbi in državi: razumevanje odnosov med državo in katoliško Cerkvijo kakor tudi druge ravni odnosov med cerkvenimi institucijami in ustanovami v civilni družbi; družbeni nauk katoliške Cerkve; vprašanje položaja kuratov v slovenski vojski ter spovedne molčečnosti in opustitvev ovadbe kaznivega dejanja kot kaznivo dejanje samo.
Papež Frančišek je z dokumentom »Mitis Iudex« (Usmiljeni sodnik), z dne 15.8.2015, reformiral pravno-kanonični postopek za razglasitev ničnosti (neveljavnosti) cerkvenega zakona (poroke). S to reformo dosedanjega postopka je uvedel več zelo pomembnih novosti kot so: večja vloga krajevnega škofa kot sodnika; pred sodna svetovalna služba kot pomoč strankam v postopku; odprava dveh enako glasečih sodb v isti zadevi; preprostost in hitrost kanoničnega postopka; fizična in moralna bližina med strankami in sodiščem ter uporaba »jus pauperum«, če je le mogoče. Velika novost je tudi t.i. skrajšani postopek ničnosti zakona, ki je nekaj povsem novega v pravni praksi in odstopa od splošnih pravnih norm Katoliške cerkve. Dokument je preveden v slovenščino in opremljen z komentarji.
Papež Frančišek, apost. pismo motu proprij »Mitis Iudex«, 15.8.2015, Cerkveni dokumenti št. 151, izdala založba Družina, Ljubljana 2016. Komentarji: V. Papež, Prenova kanoničnega postopka ničnosti zakonske zveze, str. 41-51. S. Slatinek, Sodne naloge krajevnega škofa v ničnostnih zakonskih pravd, str. 53-60. R. Valenčič, V službi človeka. Spremna beseda, str. 61-64. A. Saje, Dileme kratkega postopka ugotavljanja ničnosti zakona in vloga škofa, v Bogoslovni vestnik 78 (2018) št. 1, str. 173-174.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je pridobiti znanje s področja kanonskega prava in z njim povezanih vprašanj, pri čemer predmet študentom omogoča tudi primerjalno pravno znanje o različnih pravnih sistemih, o bistvenih značilnosti cerkvenega prava, o pravnem položaju verskih skupnosti, pa tudi širše o vlogi verskih skupnosti v družbi ter njihovem dialogu z družbo. Pri študentih razvija kompetence analitičnega mišljenja, povezovanja in razumevanja pravnih pojmov ter jim omogoča, da to predmetno znanje povežejo s preostalimi študijskimi vsebinami ter ga kasneje uporabijo tudi v praksi.
Metode proučevanja in učenja:
Predavanja obvezne snovi, seminarske naloge in razprava o izbranih temah.
Načini ocenjevanja:
Ocenjuje se pisni izpit 100%.