- Domov
- >
- Študij
- >
- Koristne informacije za študij
- >
- Diplomanti in profesorji o fakulteti
- >
- Profesorji o fakulteti
- >
- izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak
izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak
Izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak, samostojna odvetnica in predavateljica na Evropski pravni fakulteti, ki je doktorirala s področja prava socialne varnosti, premika meje. Čeprav ne more ne hoditi, ne govoriti, uspešno zastopa stranke na sodišču s tablo piši-briši in predava v študijskih centrih Evropske pravne fakultete v Ljubljani in Novi Gorici. Zaradi zapletov pri multipli sklerozi se ji je življenje obrnilo na glavo, a kljub resni življenjski preizkušnji ni obupala in vrgla puške v koruzo.
Dr. Ahlin Doljakova je mati, žena in odvetnica, ki ne gleda ne naprej ne nazaj, ampak navzgor! Drža, ki bi jo morali osvojiti vsi.
Naj vam, mladim bralcem odgovori služijo kot nasvet ali namig za prijetnejši študij, vsem nam pa v motivacijo in opomnik, kako srečni in hvaležni smo lahko za ta trenutek.
V uvodu bi se dotaknile vaše akademske poti in pedagoškega procesa. Kako so se spremenile vaše priprave na predavanje tudi sam potek predavanja, ki sedaj poteka s pomočjo računalniškega komunikatorja in piši-briši table? Kaj je to pomenilo za vas?
V pedagoškem procesu sodelujem z Evropsko pravno fakulteto in Fakulteto za državne in evropske študije že deseto leto. Sodelujem pri izvajanju vaj, predavanj, izpitov in seminarskih nalog pri predmetih Gospodarsko in Mednarodno-zasebno pravo na Evropski pravni fakulteti ter vaj pri predmetu Pravne osebe javnega prava na Fakulteti za državne in evropske študije. Na Evropski pravni fakulteti sem bila v l. 2017 imenovana za nosilko predmetov Pravo gospodarskih družb, Civilno procesno pravo-izbrane teme ter Arbitražno pravo.
Zaradi motenj požiranja sem bila 22. junija 2017 sprejeta na nevrološko kliniko in ob vstavljanju nazogastrične sonde se je zgodilo v hipu: spazem glasilk in dihalna stiska. V sekundi me je iztrgalo iz rutine vsakdanjega življenja in me soočilo z razmerami, ki so moje dotedanje razumevanje življenja in smrti povsem postavile na glavo. Nisem vedela, kaj bo z menoj. Ali bom preživela? V začetku januarja sem brez glasu negotovo vstopila v predavalnico P2 v Ljubljani, kjer sem takoj opazila zagnane in nasmejane študente, zato sem se v trenutku počutila, kot da sem na pravem mestu ob pravem času. Pripravila sem Tobii. Sprva je naprava prebrala kdo sem in kaj poučujem. Tako sem si želela povedati drugače in več, a je naprava brala kar je že bilo zapisano. Ključ do uspešnega predavanja je bilo deljenje izkušenj med mano in študenti, ki smo jih skupaj uspešno povezovali v tematiko predavanega predmeta. Tako rada bi jim povedala svoje občutke, ko na obravnavi želim prikazati bistvo spora, a brez Tobiia še ne zmorem. Ta del predavanja me je vseeno pustil polno in predano cilju. Tudi brez glasu, je moč predavati. Sedanji in pretekli študentje me dnevno spodbujajo z objavami na socialnih omrežjih, da ne smem odnehati in da si želijo srečevati se z menoj znotraj predavalnic. Od prvega vstopa v predavalnico P2 v tem letu in tem stanju, sem predavala že v Mariboru, Celju, Novi Gorici in Ljubljani.
Kot ljudje se na koncu spomnimo samo najslabših ali najboljših izkušenj, nevtralne ostanejo zamegljene. Pustimo si živeti najboljše in sanjati največje!
Ob rojstnem dnevu je na nevrološko kliniko prejela čestitko z vzpodbudnimi besedami njenih študentov, ki so navdušeni nad njenimi predavanji.
Vaš pedagoški pristop je torej že v osnovi drugačen od ostalih. Kako pa se še razlikuje od ostalih?
Predvsem je drugačen moj način komunikacije. Imam predstavitev predavanj v “power pointu”, vnaprej napisan tekst v komunikatorju in še sprotno tipkam, da odgovorim na vprašanja študentov med predavanji ali dodatno obrazložim snov, ki jo predavam. Poleg tega nisem le predavateljica, sem tudi odvetnica in mediatorka, tako da študentom skušam prikazati uporabnost pravne teorije v pravni praksi.
Vi ste precej vpeti v prakso, kar vam omogoča, da ponujate študentom poglobljeno znanje. Kaj pa je tisto, kar študentje pričakujejo od dobrega profesorja?
Študentje želijo biti slišani in želijo, da jih profesor jemlje “zares”. Študentje pričakujejo, da pravo lahko uporabijo v vsakdanjem življenju in ne le takrat, ko preverjamo njihovo znanje. Vsakokrat, ko vstopam v predavalnice si rečem: “Sara, pa pojdi navdušit študente nad študijem prava.”
S čim pa vas lahko študent lahko navduši?
Pred tremi leti mi je študent tretjega letnika, ko sem prebrala Ulpijanove besede odgovoril: “Profesorica, v prebranem ne zaznavam hvale in v zapisanem ni poudarjanja zunanjega pomena pravniškega poklica, temveč usodnosti, ki se navezuje na pravne odločitve in odgovornosti, ki jo mora pravnik pri svojem delu občutiti.” Obmolknila sem in dejala: “Res je! Dragi kolega jaz sem do tega spoznanja prišla šele deset let po zaključenem študiju prava, vi pa se že sedaj zavedate, da se vam bo pri vašem delu lahko zgodilo, da boste postavljeni pred odločitve, ki bodo bistveno vplivale na življenje posameznika ali skupnosti.” Študent mi je dal lekcijo, da me mora poleg strokovnih razmislekov voditi tudi trdna varnostna usmerjenost.
Dr. Sara Ahlin Doljak: »Spoznala sem, da obstajata dva pogoja, ki oblikujeta dobrega pravnika: strokovnost in osebnostna pokončnost«.
Kaj je tisto, kar želite posredovati svojim študentom?
Temeljni cilj celotne kompozicije je priti čim hitreje in čim bolj gladko do cilja (diplome) in pri tem odnesti čim več vtisov s poti. Osnovno pogonsko sredstvo je motivacija, glavna zavora kompozicije pa je morda kriza identitete. Motivacija za študij, kakršen je pravni je sila kompleksna stvar. Nekateri študentje podlegajo povsem ekstremnim motivacijskim vplivom (denar, slava, moč), drugi so pri 19 letih še povsem nezreli za kak večji korak v “resni svet”, spet na tretje vplivajo starši, ki so tudi nekoč gulili stare fakultetne stole. Vse te stereotipe je moč ovreči, če profesorji učimo z zgledom, da bi večino sposobnih mladih pravnikov, ki imajo radi življenje in delo, navdušili za poklic pravnika, ki bi ga izvajali strokovno in z veliko ljubezni.
Dr. Sara Ahlin Doljak: »Dogaja se, da se maturanti vpišejo na fakulteto po golem občutku, ki pa se premnogokrat preveč ravna po primerjavi lastne uspešnosti v gimnaziji in težnostne lestvice fakultet.
Pravite, da je motivacija za pravni študij sila kompleksna stvar. Imate morda kakšen nasvet za tiste, ki se še odločajo za študij prava, da bi zadevo omilili?
Menim, da mora biti študent najprej človek in da mora ljubiti stroko za katero se je odločil. Zelo pomembno je razvijati željo po znanju in imeti pokončno držo. Pri uveljavljanju na študentski poti pa ne smem pozabiti na Voltairovo misel: “Prezirali te bodo, če ne boš uspel, veliko bolj pa te bodo sovražili, če boš uspel.”
Vsak poklic zahteva celega človeka in posebnega človeka.
Zato, dragi zanamci, ko se odločate za poklic, prisluhnite notranjemu glasu in uporabite znanja na katerih gradite. Če bi še enkrat imela možnost izbire, bi izbrala isto – študirala bi pravo. Dragi kolegi, bodoči pravniki, želim vam veliko osebne sreče in čim več uspehov pri študiju.
Kaj pa so, po vašem mnenju, ključni motivacijski dejavniki za uspeh po študiju?
Prehod s fakultete na trg delovne sile je velik in zahteven korak. Večina delodajalcev želi ljudi z delovnimi izkušnjami, te pa jim mladi diplomanti težko ponudijo. Izkušenj namreč nimajo kje dobiti – razen če si jih niso nabirali že med študijem. Dandanes so mladi ambiciozni in ne apatični kot jih prikazujejo mediji. Prav ta ambicioznost jih žene naprej in jim omogoča, da se povsem predajo delu, ki ga opravljajo. Seveda mora biti podprta s teoretičnim znanjem, ki ga v službi nadgradijo s praktičnim. Pripravniki so lahko za delodajalce še bolj privlačni, saj so povečini prilagodljivi, pripravljeni na učenje in imajo veliko svežih zamisli. Velikokrat morajo začetniki pasti na realna tla in se sprijazniti z dejstvom, da ne bodo dobili 2000 tisoč evrov neto mesečne plače, včasih še 800 evrov ne. Z leti in izkušnjami in zdravo mero ambicioznosti vsakdo lahko napreduje po lestvici navzgor, tako finančni kot glede zahtevnosti in odgovornosti dela.
In po lestvici navzgor bo šel tisti, ki…?
Za pravnika je poglavitno, da zna reševati probleme, da mu abstraktno mišljenje in nazorno izražanje ne delata težav, da ima visoko raven splošne razgledanosti ter precejšnjo mero zdrave pameti in objektivnosti.
Navzgor bo šel tisti, ki ima znanje drugih strok, zlasti psihologije, sociologije, ekonomije in podobno. Tisti, ki zna opazovati družbena razmerja in procese in v obsegu konkretnega primera videti ne samo njegovih pravnih razsežnosti, ampak širši družbeni odnos. Odvetnik mora znati tudi pravno teoretično obdelati vse vidike nekega primera. Odvetnik nudi pravno pomoč strank, to pomeni, da ji svetuje in jo zastopa na vseh področjih kjer je to potrebno. Najpomembnejše je, da je pomoč odvetnika pravočasna.
Radi se vračate v predavalnice in vaši študentje so vas vsakič veseli in vam hvaležni. Kaj je, po vašem mnenju, prednost študija Prava na Evropski pravni fakulteti zasebne Nove univerze?
Evropska pravna fakulteta ni pozabila, da mora biti njen diplomant predvsem človek v najboljšem pomenu besede in da bo prišla strokovnost ob tej predpostavki bolj ali manj sama po sebi.