Upravno pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 20 | 50 | 4 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
- poznavanje osnovnih pravnih pojmov oziroma konceptov (v okviru učnih načrtov srednjih šol)
- splošna razgledanost in sposobnost razumevanja osnovnih družbenih konceptov
Vsebina
Uvod
Notranje (državno) in mednarodno pravo. Javno in zasebno pravo. Pozitivno pravo in naravno pravo. Veliki pravni sistemi – anglosaksonski in centralno-evropski pravni sistem (stičišča in razlike). Civilno, kazensko in upravno pravo. Pojem in vsebina upravnega prava. Predmet upravnega prava. Nastanek in razvoj upravnega prava. Upravno-pravna in upravna znanost. Sistem upravnega prava. Upravno materialno in upravno procesno pravo. Razmerje upravnega prava do drugih pravnih vej in njegova razmejitev z njimi: upravno in ustavno pravo (primer – ustavna ureditev vlade, uprave, institucije predsednika države, upravnega spora, lokalne samouprave, itd.); upravno in civilno pravo (npr. ureditev koncesijske pogodbe, javnih naročil, regresne odgovornosti javnih uslužbencev za povzročeno škodo); upravno in delovno pravo (npr. razmerje med splošnim delovnim pravom in pravom javnih uslužbencev); upravno in finančno pravo (npr. posebna pravna ureditev področja javnih financ, revizija u postopkih javnega naročanja itd.); upravno in kazensko pravo (npr. varstvo osebnih podatkov in drugih oblik informacijske zasebnosti posameznika in kršitev teh norm kot kvalificirana oblika kaznivih dejanj).
Viri upravnega prava
Viri upravnega prava (formalni in materialni viri). Posebnosti pravnih virov upravnega prava. Supra-nacionalni nivo: pravo EU in pravo Sveta Evrope kot vir upravnega prava.
Subjekti upravnopravnega razmerja
Civilno pravno razmerje vis-a-vis upravno-pravnemu razmerju. Upravnopravno razmerje: nastanek, oblikovanje in prenehanje. Javna oblast in njeni nosilci: državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil. Javno pooblastilo. Pravne osebe javnega prava, pravne osebe civilnega prava in posamezniki kot imetniki javnih pooblastil. Pravne osebe javnega prava – identifikacijski kriteriji: način ustanovitve, funkcije, financiranje, pristojnosti ustanovitelja. Splošni pravni režim oseb javnega prava. Vrste oseb javnega prava: teritorialne in specializirane osebe javnega prava. Javni sektor (različne normativno-pravne opredelitve). Pravni režim upravnega prava kot podlaga za delovanje posameznih tipičnih vrst pravnih oseb javnega prava – državnih upravnih organov, t.i. »nedržavne uprave«, lokalne samouprave, javnih podjetij, javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov, javno-pravnih zborničnih sistemov, itd.
Upravne norme in upravni akti
Pravni akti in materialni (faktični) akti uprave. Enostranski in dvostranski akti. Pojem pravne norme in pojem upravno-pravne norme. Pojem pravnega akta in pojem upravno-pravnega akta.
- a) Predpisi uprave – splošni in abstraktni normativni akti. Pojem in značilnosti upravnega predpisa (abstraktna upravna norma). Eksistenčna in vsebinska odvisnost upravnih predpisov. Časovna in krajevna veljavnost: prava in neprava retroaktivnost. Ultra-aktivno učinovanje pravnih aktov. Spontani in ne-spontani akti. Izvršilna klavzula. Klasifikacija in vrste abstraktnih upravnih aktov. Postopek sprejemanja abstraktnih upravnih aktov. Hierarhija normativnih pravnih aktov. Nedoločeni pravni pojmi v pravnih predpisih. Pravne praznine. Metode interpretacije pravnih norm.
- b) Individualni in konkretni pravni akti uprave (oblastni akti, akti poslovanja, interni akti, upravni akti). Pozitivni in negativni akti. Konstitutivni in deklarativni akti (zapovedi, prepovedi, priznavanje sposobnosti ali lastnosti, priznavanje pravic, dovoljenja, odobritve, ugotovitve). Akti izdani po prosti presoji (diskrecija) in pravno vezani akti. Napačni in nezakoniti upravni akti. Molk uprave. Sestavljeni akti. Odločbe in sklepi. Pogoji, modusi, roki in pridržek veljavnosti. Problem pravnomočnosti konkretnih upravnih aktov. Odpravljanje napak. Odpravljanje nazakonitosti. Učinki odprave in razveljavitve ter ničnosti upravnega akta.
- c) Materialni (faktični) akti uprave oz. upravna dejanja. Dokumentiranje, vodenje evidenc, izdajanje potrdil, obveščanje, sprejemanje izjav, prisilna dejanja, splošna strokovna navodila, pisarniško poslovanje. Upravne pogodbe (pojem, pravna narava). Mešani pravni akti. Interne in eksterne pogodbe (contracting in, contracting out). Opredelilni znaki upravne pogodbe: stranke, cilj, vsebina. Primeri upravnih pogodb v slovenskem pravu: koncesijska pogodba, pogodba o dodelitvi državne pomoči. Pravni režim upravnih pogodb.
Načela upravnega delovanja
Načelo zakonitosti upravnega delovanja. Pojmi: pravna pravilnost, ustavnost, zakonitost. Pravna pravilnost upravnih norm in aktov. Pravna pravilnost pravnega in izven-pravnega delovanja upravnih organov. Razvoj načela zakonitosti uprave. Načelo zakonitosti uprave v širšem in v ožjem smislu. Odstopanje od načela zakonitosti. Izredno stanje. Prosti preudarek (diskrecija), popačenje oblasti. Ustavno-sodna presoja zakonitosti uprave. Testi za ustavno-sodno presojo. Minimalna presoja, stroga presoja, vmesna presoja. Načelo sorazmernosti. Pojem načela sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pri splošnem in posamičnem ravnanju uprave. Elementi preizkusa sorazmernosti: dopustnost ciljev, primernost, nujnost, sorazmernost v ožjem pomenu. Načelo enakosti. Načelo enakosti pred zakonom: formalna in materialna enakost pri uporabi prava. Arbitrarnost delovanja uprave. Diskriminacija: enaka obravnava neenakih primerov, neenaka obravnava enakih primerov, skrita diskriminacija. Opustitev ravnanja uprave (molk organa). Zanesljivost prava (načelo zaupanja v pravo). Zanesljivost prava kot temeljno pravno načelo. Pridobljene pravice. Upravičena (legitimna) pričakovanja in pridobljene pravice. Oblike kršitve načela zanesljivosti prava s predpisi. Povezanost s časovno veljavnostjo predpisov. Načelo delitve oblasti (zgodovina, domet, primeri iz ustavno-sodne presoje).
Odškodninska odgovornost pravnih oseb javnega prava
Osnovna načela odgovornosti za škodo. Režimi odškodninske odgovornosti države. Splošna odškodninska odgovornost. Uporaba splošnih pravil zasebnega prava. Poseben pravni režim odškodninske odgovornosti države. Elementi odškodninske odgovornosti: škoda, protipravnost ravnanja, vzročna zveza, krivda. Kriterij zahtevane skrbnosti pri uradnikih. Odgovornost zaposlenih. Odškodninska odgovornost za protipravno ravnanje (odgovornost »za napake«). Odškodninska odgovornost za neprotipravno ravnanje (odgovornost »brez napak«). Temeljne značilnosti odškodninske odgovornosti: protipravnost ravnanja, odgovornost brez krivde. Regres. Ustavne določbe o odgovornosti.
Nadzor dela in aktov uprave
Splošno o nadzoru dela uprave. Formalni in neformalni nadzor. Nadzor nad zakonitostjo in nadzor nad primernostjo dela. Strokovni nadzor. Upravni nadzor in njegove oblike (notranji – interni nadzor, hierarhični nadzor, formalni instančni nadzor, nadzor nad izvajanjem ZUP-a in pravil pisarniškega poslovanja). Zunanji nadzor uprave. Sodni nadzor nad zakonitostjo in primernostjo dela uprave (spor o zakonitosti upravnega akta in spor polne jurisdikcije). Nadzor Vrhovnega sodišča. Nadzor Ustavnega sodišča. Exceptio illegalis. Nadzor Računskega sodišča. Neformalne oblike nadzora uprave (Ombudsman – Varuh človekovih pravic in svoboščin, nadzor splošne in strokovne javnosti).
Cilji in kompetence:
Predmet obravnava najpomembnejša vprašanja razvoja sodobnega splošnega upravnega prava: subjekte upravno-pravnega razmerja, upravne norme in upravni akte, načela upravnega delovanja, odškodninsko odgovornost javnih oblasti za povzročeno škodo, pojem javne stvari, nadzor nad delom uprave, itd. Učni cilj je študente usposobiti za samostojno uporabo temeljnih konceptov upravnega prava v teoretičnem smislu, delno pa tudi v praksi (npr. glede sposobnosti razlikovanja med upravnimi in drugimi pravnimi akti, pristojnostmi različnih upravnih in pravosodnih organov na področju upravnega prava, itd.). S tem se tudi vzpostavlja povezana med vsebino tega predmeta in nekaterimi drugimi najpomembnejšimi področji sistema upravnega prava (predvsem: upravno procesno pravo in upravno sodno varstvo).
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
- celovito, kritično mišljenje, sposobnost analize, sinteze in predvidevanje rešitev s področja upravnih ter drugih družbenih ved (interdisciplinarnost);
- sposobnost kreativne uporabe znanja v pravnem in poslovnem okolju;
- poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja upravno-pravne znanosti;
- sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov s področja upravnega prava;
- sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst upravnih ved ter prava.
Študentje bodo razvili konkretno znanje in razumevanje:
- razumevanje sistema upravnega uprave in njegovih integralnih delov;
- sposobnost reševanja enostavnejših strokovnih problemov s področja upravnega prava;
- razumevanje slovenskega sistema upravnega prava in njegovega mesta v pravnem sistemu,
- pridobitev znanj, ki so potrebna za nadaljnji študij pozitivno-pravnih in drugih predmetov z upravno vsebino na podiplomski stopnji.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja (vključno s Power-Point prezentacijami). Priprava dokumnetacijskega referata (neobligatorno). Sodelovanje študentov na vajah. Samostojno učenje študentov.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit. Ocenjevanje bo izvedeno na klasičen način ob upoštevanju morebitnega aktivnega prispevka študenta (dokumentacijski referat), kar se posebej upošteva kot podlaga za določitev končne ocene.
- Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 90 %;
- Krajši pisni izdelki in nastopi študentov 10 %.