Razmerja med cerkvijo in državo (izbirni) P2

Vrsta predmeta

Študijski program in stopnja

Jezik poučevanja

Predavanja	Seminar	Vaje	Druge oblike študija	Samostojno delo	ECTS

Študijski program in stopnja	Študijska smer	Letnik	Semester
Podiplomski Pravo 2. stopnje		1/2	1/2

Vrsta predmeta*

Izbirni

Predavanja	Seminar	Sem. vaje	Lab. vaje	Teren. vaje	Samost. delo	ECTS
30						6

Nosilec predmeta

prof. dr. Lovro Šturm

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.

Vsebina

Razlog za to, da tega področja nismo posebej razvijali je predvsem v tem, da je bilo v prejšnjem režimu cerkvam in verskim skupnostim prepovedano kakršno koli delovanje, ki bi presegalo strogo verske okvire. Praktično je to pomenilo, da se Cerkev ni ukvarjala z ničemer drugim kakor z bogoslužjem in veroukom v svojih lastnih prostorih, poleg tega je bila omejeno dejavna na medijskem področju, vendar samo v okviru verskega tiska. Tako torej ni bilo potrebno vedeti kaj več o verskih skupnostih in cerkvah kakor to, kar jim je določal Zakon o verskih skupnostih iz leta 1976, ki je restriktivno predpisoval okvire njihovega delovanja.

Temeljni literatura in viri / Readings:

http://www.ku.dk/satsning/Religion/sekularism_and_beyond/pdf/Paper_Ivanc.pdf.

Blaž Ivanc, Slovenian experiences concerning religion and biolaw. Derecho relig., 2007, vol. 2, [no. 1], str. [131]-139.

Francis Messner (ed.). Le statut des confessions religieuses des états candidats a l´Union Européenne. The status of the states applying for membership to the European Union. Universita degli studi di Milano. European Consortium for Church-State Research. Giufre editore, Milano, 2002

Office of the Government of the Republic of Slovenia for Religious Communitie, The State and Religion in Slovenia, Ljubljana 2008

Metoda Orehar Ivanc, Svoboda vesti, člen 41, str. 370–386, v: Šturm. (ur.), Komentar Ustave Repubulike Slovenije, Ljubljana, 2002, ponatis 2010,

OSCE, ODIHR, Guidelines for review of legislation pertaining to religion or belief, Adopted by the Venice Commission, June 2004.

Gerhard Robbers (ed.), State and Church in the European Union, Second Edition, Nomos, Baden-Baden, 2005

Religious instruction in the European Union, in: Congreso Latinoamerico sobre Libertad Religiosa, Pontificia Universidad Católica del Perú (ed.), Lima-Peru 2001, p. 231-240.

Key issues in tackling discrimination on the grounds of religion.“ Public hearing on the fight against discrimination: New perspectives under article 13, European Parliament, Brussels 23 and 24 May 2000

Lovro Šturm: (ur.),Komentar in ustavnosodna presoja členov 7, 17, 34, 41 in 46.

Schalk and Kopf v. Austria, no. 30141/04.

European Court of Human Rights delivered its judgment inCASE OF LAUTSI AND OTHERS v. ITALY

Judgment 18 March 2011 SODBA SODIŠČA EU (veliki senat) z dne 18. oktobra 2011 v zadevi C 34/10 Oliver Brüstle proti Greenpeace eV

Hirsch Ballin. Religion and government in fruitful co-operation. Konferenca z naslovom Religion and Society, Santpoort, 21 oktober 2009. URL=«http://english.justitie.nl/currenttopics«. 21.10.2010

Andrej Naglič, Svoboda vere v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavnosti Zakona o verski svobodi, Bogoslovni vestnik 70, 4, 2010, str. 483-493.

Christian Walter, Religionsverfassungsgrecht, Mohr Siebeck, 2006 (zelo poglobljena odlična analizo francoskega modela ločitve in modela ločitve v ZDA).

http://grimm.rewi.hu-berlin.de/src/2009ws (gre za seminar prof. Grimma pri predmetu svoboda vere v primerjalno pravni perspektivi).

Cilji in kompetence:

Predvideni študijski rezultati:

Naslovni predmet se povezuje deontološko podlago naravnega prava, hkrati pa daje uporabniku tisto razgledanost, ki je potrebna na širokem področju pravnih, upravnih in drugih družboslovnih znanosti Povezovanje pridobljenega znanja s temelji naravnega prava ter s predmeti ustavnega, državnega, upravnega in javnega prava v celoti.

Metode poučevanja in učenja:

Pisni izdelek v obliki seminarske naloge v obsegu 15 strani (razmik 1,5), ki jo je treba izdelati in poslati v roku petih mesecev po predavanjih po predhodni odobritvi teme in naslova seminarske naloge s strani nosilca predmeta. Ocenjuje se po desetiški lestvici, ki je navedena v predlogu programa in statutu visokošolskega zavoda.