Javna uprava
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Študijska leta
Jezik poučevanja
slovenščina
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 20 | 50 | 4 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
• poznavanje osnovnih pravnih pojmov oziroma konceptov (v okviru učnih načrtov srednjih šol)
• splošna razgledanost in sposobnost razumevanja osnovnih družbenih konceptov
Vsebina
Uvodni pojmi. Razlika med javnim in zasebnim; javni sektor; javna uprava; državna uprava; javno upravljanje; lokalna samouprava; pojem organizacije; pojem organa; principi delovanja organizacij v sistemu javne uprave; različne organizacijske teorije in teorije javnega upravljanja; razvoj javnega upravljanja skozi zgodovino (pred-državno oz. »naravno« stanje, različna obdobja razvoja »klasične« države, organizacijske strukture sodobne države, itd.).
Načela in organizacijski modeli za delovanje sistema javne uprave. Najpomembnejša organizacijska načela in izvedbe teh načel v praksi; Načelo delitve oblasti; Načelo enotnosti oblasti; Predsedniški sistem organizacije državne oblasti; Pol-predsedniški (predsedniško-parlamentarni) sistem organizacije državne oblasti; Parlamentarni sistemi organizacije državne oblasti; Skupščinski sistem organizacije državne oblasti; Elementi sistema javne uprave in dominantna načela na posameznem področju.
Sistem zakonodajne, izvršilne in sodne veje državne oblasti ter razmerje države do sistema javne uprave. Organizacija zakonodajne veje državne oblasti. Enodomnost. Dvodomnost. Navidezna dvodomnost. Parlamentarni poslovnik in organizacija zakonodajnega organa države. Organizacija izvršilne veje oblasti. Monokefalni in bikefalni sistemi organizacije izvršilne veje državne oblasti. Razmerja med šefom države in vlado z aspekta organizacije izvršilne veje državne oblasti. Uprava in izvršilna veja državne oblasti. Osnovna vprašanja organizacije sodne veje državne oblasti. Neodvisnost sodstva. Sodišča. Redna sodišča (hierarhija, organizacijske strukture, razmejitve). Specializirana sodišča (vrste, funkcije, razmerje do organizacije rednega sodstva). Organizacija ustavnega sodstva (v Sloveniji in primerjalno).
Vlada in vladne službe. Pojem vlade. Pojem vladne službe. Organizacijska struktura vlade. Vladni odbori. Stalna in ad-hoc vladna delovna telesa. Center vlade. Predsednik vlade, podpredsednik vlade in ministri. Funkcije in dejavnosti vlade. Razmerje med vlado in šefom države. Razmerje med vlado in zakonodajnim organom države. Razmerje med vlado in pravosodnim sistemom države.
Državna uprava. Pojem državne uprave. Razvoj strukture oz. organizacije državne uprave skozi zgodovino. Prve oblike organizacijske diferenciacije v »pred-državnem stanju«. Razvoj temeljnih upravnih funkcij države (vojaška funkcija, davčna funkcija, statistična funkcija, policijska funkcija). Post-absolutistična faza razvoja organizacije državne uprave. Najprej pet klasičnih (»državotvornih«) resorjev državne uprave (obramba, notranje zadeve, zunanje zadeve, finance, pravosodje). Organizacija državne uprave v sodobni državi in dejavnosti sistema državne uprave v sodobni državi (razlikovanje med funkcionalnim in organizacijskim aspektom sistema državne uprave). Pojem makro in mikro-organizacijske strukture sistema državne uprave. Organizacijske strukture v slovenski državni upravi. Ustavna izhodišča. Zakonska izhodišča. Organizacija sistema državne uprave na centralnem državnem nivoju. Ministrstva. Organi v sestavi ministrstev. Upravne enote. Oblike teritorialne ureditve sistema državne uprave (dekoncentracija upravnih nalog). Principi teritorialne ureditve sistema državne uprave. Teritorialni upravni okraji. Funkcionalni upravni okraji. Kombinirani modeli organizacije državne uprave na lokalnem nivoju. Teritorialni upravni sistemi. Funkcionalni upravni sistemi. Asociativni upravni sistemi. Problemi sodobne upravne teritorializacije (enotirnost in dvotirnost, koordinacija). Razmerja med teritorialnimi upravnimi sistemi in teritorialnimi samoupravnimi sistemi v sodobni državi.
Para-državna uprava na centralnem in na lokalnem nivoju. Pojem »para-državnih« organizacij. Paradržavne (para-statalne) organizacije na centralnem nivoju upravnega sistema. Organizacijske oblike na lokalnem nivoju javnega upravljanja. Organizacijske oblike paradržavnih organizacij v Sloveniji. Javne agencije (organizacijska struktura in funkcije). Javni skladi (organizacijska struktura in funkcije). Druge oblike delovanja pravnih oseb javnega prava (organizacijske strukture in funkcije).
Kratek pregled sistema lokalne samouprave. Pojem lokalne samouprave. Razvoj sistema lokalne samouprave. Razmerje med sistemom lokalne samouprave in sistemom državne uprave. Sistem lokalne samouprave v Sloveniji (razvoj, organizacijske strukture, dvotirnost, funkcije in dejavnosti).
Javne službe. Pojem javne službe. Razvoj ideje javne službe. Francoska šola upravnega prava. Leon Duguit. Francoski državni svet (Counseil d’Etat). Vpliv na nemško in druge evropske sistema javnih služb. Javne službe in sistem državne uprave. Javne službe in sistem lokalne samouprave. Javne službe v Sloveniji. Ustavna izhodišča. Zakonska ureditev. Organizacijska struktura, funkcije in dejavnosti posamezne oblike sistema javnih služb. Gospodarske javne službe (režijski obrat, gospodarski javni zavod, koncesija, različne oblike javno-zasebnega partnerstva in kapitalskega vlaganja). Negospodarske javne službe (javni zavodi, koncesije). Obvezne in izbirne javne službe. Javne službe na centralnem nivoju in javne službe na lokalnem nivoju. Različne sodobne oblike javno-zasebnega partnerstva.
Nosilci javnih pooblastil. Pojem javnega pooblastila. Ustavna podlaga. Podeljevanje javnih pooblastil z zakonom in na podlagi zakona. Zakonska ureditev. Organizacijske strukture, funkcije in dejavnosti nosilcev javnih pooblastil. Meje normativne dejavnosti nosilcev javnih pooblastil.
Cilji in kompetence:
Študentje bodo po koncu predavanj poznali temeljne pojme javne uprave, poleg tega pa bodo sposobni razumeti strukturo in način delovanja sistema javne uprave v Sloveniji, delno pa se bodo spoznali tudi z določenimi komparativnimi aspekti delovanja sistemov javne uprave v Evropi. Te kompetence bodo »vstopni pogoj« za kasnejše preučevanje bolj zapletenih vprašanj kot je modernizacija sistema javne uprave (na podiplomski stopnji študija).
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Študentje bodo razumeli obstoječe organizacijske strukture sistema javne uprave – tako na makro, kakor tudi na mikro-organizacijskem nivoju.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja (vključno s Power-Point prezentacijami). Priprava dokumnetacijskega referata (neobligatorno). Sodelovanje študentov na vajah. Samostojno učenje študentov.
Načini ocenjevanja:
– Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 90 %;
– Krajši pisni izdelki in nastopi študentov 10 %.
