1. razstava slikarskih del Polone Tratnik : Odpiranje

Strast do ustvarjalnosti Polona Tratnik izraža skozi različne medije; kot izjemno občutljiva in čuteča umetnica posega na mnogotera področja, vzporedno z umetniškimi projekti s področja biotehnologije (37°C, Lasje, Mikrokozmos, Unikum, Las in vitro, Iniciacija) slika, piše romane, kratko prozo, poezijo, liriko, dramska besedila, fotografira, že od malih nog jo zanima glasba. Ukvarja se z umetnostjo in njeno angažirano vlogo v sodobnem času. Zanimajo jo vprašanja poseganja umetnosti v druge družbene sfere, preizprašuje in analizira različna polja komunikacije, odnose med umetnikom in umetniškim delom, vlogo gledalca kot subjekta in njegove prostorske prisotnosti.

Vse, ki so nas zadnje slike Polone Tratnik presenetile, saj jo poznamo predvsem kot znanstvenico na področju filozofije umetnosti in biotehnološko umetnico, naj spomnimo na misel umetnostnega zgodovinarja sir Ernsta Gombricha, da sta presenečenje in čudenje rezultata biološke funkcije umetnosti, ki je v tem, da nas pomaga ohranjati radovedne in nagovarja našo zmožnost sprejemanja novega in nenavadnega.

Obrat v ustvarjalnosti Polone Tratnik ni značilni postmoderni obrat. Slikar in raziskovalec Leonardo da Vinci, enciklopedisti razsvetljenstva, akterji gibanja Art Nouveau pod vplivom razvoja mikroskopije in mikrobioloških raziskav, ki jih vizualizirane lahko razbiramo na plašču Klimtovega portreta Adele Bloch-Bauer (1907) – umetniki so bili skozi zgodovino pogosto fascinirani nad sodobnimi znanstvenimi odkritji ali pa so bili celo sami izobraženi znanstveniki, na primer biologi in geologi. Raziskave na področju biotehnologije in nevroznanosti so sprožile močan val tudi v sodobni umetnosti, ki išče svoj raison d’être.

Nedavno je Polono Tratnik slika povabila, da ji prisluhne in z njo ponovno vzpostavi dialog. V tem obratu smo se znašli morda v podobnem položaju kot gledalci konec devetnajstega stoletja pred kultno sliko Édouarda Maneta, Zajtrk na travi (1862–63). Slika je šokirala zaradi osvetlitve socialnih ter spolnih vlog v takratnem meščanskem okolju, ki ga predstavljata obe moški figuri v popolni meščanski opravi, razpravljajoč, očitno, o silno dolgočasnih stvareh. Med njima sedi gola ženska, ne boginja, ne Olimpija, ki iz oči v oči spontano zre v gledalca, kot gola resnica. Nekaj znotraj takratnih ustaljenih in rutinskih navad se je očitno tako spremenilo, da je bila potrebna neke vrste vizualna mutacija slike, da se je nanjo naravnal nadaljnji razvoj modernega slikarstva.

Vendar Polone Tratnik ne zanima estetizacija mikrobioloških oblik, celic, virusov in bakterij, ki se po svojih oblikah in strukturi kar same ponujajo za nadaljnje likovno ustvarjanje. Njen pogled pred sliko se izogiba vključevanju optičnih pripomočkov in tehnik, kot je raba mikroskopa, perspektive in drugih modelov likovnega mišljenja. Nežno se dotika slike, čaka, da ji ta spregovori in se nanjo odziva. Za razliko od procesov nadzorovanja in upravljanja slikarstvo Poloni Tratnik pomeni odpiranje, čuječnost. Slikarstvo je zanjo ustvarjalni medij, ki omogoča izhod iz aparatske družbe in pristen stik z utripom življenja.

Energetsko izredno močne slike Polone Tratnik, ki so nastajale v zadnjih dveh letih, so javnosti razstavljene prvič. Predane so naprej. Odprte so za razmislek in čudenje.

Vesna Krmelj in Tjaša Šavorič

 

O avtorici

Prof. dr. Polona Tratnik je dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi in znanstvena svetnica na Inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja. Je akademska slikarska, magistra kiparstva in doktorica filozofije. Bila je Fulbrightova raziskovalka na University of California Santa Cruz in gostujoča profesorica na isti univerzi, pa tudi na Capital Normal University v Pekingu, Univerzi Taik (zdaj Aalto) v Helsinkih ter Nacionalni avtonomni mehiški univerzi v Mexico Cityu. Je predsednica Slovenskega društva za estetiko in članica izvršnega odbora Mednarodne zveze za estetiko. Je avtorica sedmih monografij, objavljenih v štirih jezikih, med drugim Conquest of Body. Biopower with Biotechnology (Springer 2017) in Hacer-vivir más allá del cuerpo y del medio (Herder 2013). V svetu je na področju umetnosti uveljavljena predvsem kot pionirka biotehnološke umetnosti. Slike in hibridne umetniške projekte je razstavljala na vidnih prireditvah v Avstraliji, Mehiki in v številnih državah v Evropi, med drugim na osrednjem intermedijskem festivalu Ars Electronica v Linzu.